Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za sprejetje po nujnem postopku in predlog novele zakona o socialnem varstvu. Podrobnosti je pojasnil pristojni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je dejal, da zakonski predlog prinaša največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Širil se bo nabor pravic, ob tem pa se zagotavlja financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv.
Vlada je minuli konec tedna na redni seji začela obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, vendar je želela, da ga pred sprejetjem najprej obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), preden se zakonski predlog pošlje v državni zbor.
V petek, dan po seji vlade, je bila seja ESS odpovedana po sporočilu delodajalcev, da se je zaradi odsotnosti premierja Roberta Goloba ne bodo udeležili. Iz kabineta predsednika vlade so takrat sporočili, da se zavedajo pomena socialnega dialoga in da usklajujejo datum, ko bi se lahko zasedanja udeležil tudi Golob.
V ponedeljek je vlada na dopisni seji vendarle sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. V sporočilu za javnost so zapisali, da je “njegov sprejem nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države”. Tako želi vlada prehiteti 1. januar 2024, ko bi v veljavo stopile rešitve, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše.
Minister za dolgotrajno oskrbo Simon Maljevac je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je vlada s sprejetjem predloga zakona o dolgotrajni oskrbi naredila največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih in da je zakon pripravljen na državnozborsko proceduro. S spremembami zakona, ki so po njegovih besedah nujne, se bodo lahko obravnavale potrebe, s katerimi se spoprijema slovenska družba.
“V Sloveniji je vedno več tistih, ki živijo dolgo, postajamo dolgoživa družba, kar nakazuje tudi na neki napredek, ki smo ga dosegli v družbi in je nekaj lepega. Je pa nujno, da prilagodimo tudi družbeni dogovor,” je poudaril minister Maljevac.
Izpostavil je številne probleme, ki bremenijo aktualno ureditev: premalo postelj v domovih za starejše, premalo finančnih sredstev za pomoč na domu in pomanjkanje kadra. Zato je po njegovih besedah nujna dolgoročna sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe.
Pri pripravi zakona so se osredotočili na posameznika in uporabnika storitev dolgotrajne oskrbe, da bo ta učinkovita in funkcionalna ter da bo dostop do storitev enostaven in na voljo vsem, “ne glede na to, od kod prihaja in koliko si lahko v življenju privošči”.
Pri tem je opredelil tudi pravice, ki jih zakonski predlog prinaša, in sicer: oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. Zakonski predlog ob tem prinaša še dve dodatni storitvi: e-oskrbo in ohranjanje samostojnosti.
Financiranje in časovnica uveljavljanja sprememb
Pomembno je tudi, da so v zakon vključili financiranje in na ta način “dejansko naredili zakon izvedljiv”, je dejal. Tako prinaša financiranje iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence.
Maljevac je pojasnil še, da bo časovnica uveljavljanja spremembe postopna. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, sočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.
Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo bodo CSD
Maljevac je pojasnil, da bodo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo predstavljale velik napredek glede na zdajšnji sistem, v katerem zdaj prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, ob tem pa ljudje ne vedo, katere pravice jim pripadajo in na koga se lahko obrnejo. Srečujejo pa se tudi s številnimi birokratskimi preprekami.
“To se bo z vstopno točko spremenilo. Vstopne točke bodo na centrih za socialno delo (CSD), kar je po našem mnenju in mnenju strokovnjakov tisto pravo mesto. Tam bodo vsi dobili informacije na enem mestu, oseba bo deležna svetovanja, informiranja, pripravil se bo osebni načrt, seznanili se bodo z uveljavljanjem pravic, vodenjem postopkov in dobili bodo podporo,” je pojasnil minister in dodal, da v CSD ne bo potekalo zgolj ocenjevanje, ampak se bodo tam tudi intenzivno ukvarjali s tistimi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.
Katere pravice prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi?
Prva pravica zakona se nanaša na oskrbovalca družinskega člana, njegov predvideni dohodek bo 1,2-kratnik minimalne plače, omogoča pa tudi njegovo odsotnost za 21 dni in v tem času bo na voljo nadomestna oskrba za uporabnike storitev. Ponuja tudi možnost nudenja pomoči dvema osebama hkrati, v tem primeru pa bo dohodek za 50 odstotkov večji.
Druga pravica je oskrba na domu, kjer je osnova enak dostop za vse, ne glede na kraj bivanja uporabnika. Financiranje bo zagotovljeno iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Maljevac je ob tem poudaril, da bo pomoč na domu še vedno ostala dostopna za vse, ki ne bodo dosegli praga za dolgotrajno osebo, od 20 do 110 ur na mesec glede na potrebe uporabnikov. Upravičenost za to pa se bo ugotavljala na vstopni točki.
Tretja pravica je dolgotrajna oskrba v instituciji, ki jo trenutno uporabniki plačujejo iz lastnega žepa, po uveljavitvi zakona pa ne bo več tako. “Po novem je usmeritev zakona odložitev odhoda v institucijo oziroma omogočiti vsakemu, da živi v tistem okolju, kjer želi. Socialna oskrba je pravica vsakega državljana,” je pojasnil Maljevac. Dodal je, da se krepi tudi nabor storitev in storitev dnevnega varstva, kar pomeni, da bo oskrba, ki jo dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, enaka oskrbi na domu.
Glede pravice denarnega prejemka je Maljevac pojasnil, da je ta precej razpršen po različnih zakonih, tudi kar zadeva samo višino. S spremembo zakona pa bodo tudi to poenotili.
Prav tako bo za prejemnike dolgotrajne oskrbe na voljo tudi dodatna storitev: e-oskrba. Ta je predvidena za vse uporabnike, razen za tiste, ki so v instituciji. Minister Maljevac je pojasnil, da je cilj tega odložen odhod v institucijo, s tem se deloma rešuje tudi kadrovski problem, uporabnikom pa nudi večji občutek varnosti. Dodal je, da gre dejansko za zapestnico, ki jo bodo prejeli uporabniki in jo bodo imeli pri sebi, v primeru slabosti ali ogroženosti pa bodo lahko pritisnili na gumb ter poklicali na pomoč.
“S predlogom zakona se držimo koalicijske zaveze”
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pojasnil, da so pri pripravi zakonskega predloga sledili tudi izsledkom pilotnih projektov, ki so pokazali veliko potrebo po storitvah za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Te bodo namenjene vsem kategorijam, še posebej tistim uporabnikom, ki želijo živeti doma.
Po ministrovih besedah gre za izenačitev pravic med institucionalnim varstvom in oskrbo na domu. Tako bo šel uporabnik na vstopno točko, kjer se bo pogovorila in informirala, prav tako bo ocenjena prek izkušenega orodja, na podlagi katerega bo dobila obseg ur, ki ji bodo pripadle. Na podlagi tega se bo za vsako osebo posebej pripravil osebni načrt.
“S predlogom zakona se držimo koalicijske zaveze in postavljamo temelj dolgotrajne oskrbe, kar bomo morali še nadgrajevati, ampak nudi zelo dobro osnovo in velik korak, kar zadeva oskrbo najranljivejših,” je dejal Maljevac in dodal, da je šla priprava zakona v smeri, da nihče ne bi bil spregledan in da bo poskrbljeno za vsakogar.
Poudaril je, da je po številnih preteklih neuspešnih poizkusih pred državnim zborom besedilo zakona, ki lahko zaživi. “Vesel sem, da je vlada podprla naša prizadevanja, z zakonom pa smo postavili izhodišča za celotno področje,” je dejal minister za solidarno prihodnost.
Zakaj je vlada pohitela s sprejetjem zakona?
Vladna stran je pojasnila, da predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), in sicer pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo, ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe, oskrbovalcem družinskega člana pa omogoča, da nadaljujejo izvajanje storitev tudi po 1. januarju 2024.
Z navedenim datumom bodo namreč obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana. “Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju ostalih pogojev z dnem uveljavitve predloga zakona za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbi,” so zapisali v ponedeljek.
Vladajoči tudi trdijo, da zgoraj navedeni datum predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe, saj ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem. Ob tem so dodali, da je opredelitev primerne časovnice ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebe sistemske in podporne rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Nezadovoljstvo v ESS in Gospodarski zbornici Slovenije
Ker je vlada pri sprejemanju zakona preskočila obravnavno na ESS, je predsedujoči ESS Jakob Počivavšek potezo označil kot kršitev delovanja ESS, saj so tam enakopravno zastopani trije partnerji – predstavniki delojemalcev, delodajalcev in vlade.
“To je vsekakor problematično, gre za nov steber socialnega zavarovanja, uvajanje nove dajatve, vprašanje košarice storitev – nesprejemljivo je, da gre tak zakon naprej v obravnavo, preden bi se o njem lahko izrekel ESS,” je včeraj poudaril Počivavšek.
Nezadovoljni so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Navedli so, da je predlagano besedilo zakona v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela kot enega ciljev ob napovedi reform, saj prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo. Ob tem so še dodali, da predlog financiranja ni bil predmet javne razprave. V javno objavljenem predlogu zakona je bil namreč del, ki se nanaša na ureditev financiranja, izključen.
Zakon, ki ga je danes sprejela vlada, naj bi po 20 letih napovedi vendarle prinesel sistemsko ureditev skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Dolgotrajna oskrba je eden od najbolj problematičnih slovenskih podsistemov, zakon pa je bil sicer prvič sprejet v času prejšnje vlade, vendar nikoli ni zares začel veljati. Tisti, na katere bi najbolj neposredno vplival, so ga ostro kritizirali, zato je aktualna vlada zamaknila uveljavitev njegovih rešitev in napovedala, da ga bo popravila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje