Polni prtljažniki, v katerih je tudi vse živo, zelo dobro poučeni kupci, ki vedo, kaj je v akciji in kaj se jim splača kupiti v Sloveniji, kaj pa na Hrvaškem ... Odkar je Hrvaška uvedla evro, cene pa so poskočile, je zlasti ob sobotah v slovenskih krajih ob meji vse več Hrvatov, ki hrano kupujejo pri nas. Koliko prihranijo? Kaj kupujejo? In kaj pravijo v Brežicah, kjer smo bili minulo soboto dni tudi mi?
Odkar so januarja na Hrvaškem uvedli evro, prebivalci obmejnih mest, kot so Brežice, Ilirska Bistrica, Ormož, Lendava, Rogaška Slatina … pred prodajalnami s hrano opažajo večje število avtomobilov s hrvaškimi registrskimi tablicami. Največ jih je prav ob sobotah in tako je bilo tudi pred natanko tednom dni streljaj od Zagreba, kamor se je odpravila naša ekipa.
“Moka, mleko, žita, sladkarije za otroke …” je ob nabito polnem prtljažniku pred eno od trgovin v Brežicah naštevala Amadea Martinić iz 20 minut oddaljenega Oroslavja. In dodala, da se s partnerjem že pol leta po vse večje nakupe odpravljata v Slovenijo. Pri nakupih sta zelo natančna, spremljata namreč cene in si mesečno porabo tudi beležita. Dosledno pa doma na Hrvaškem, pravi, kupujeta jajca in moko.
“Če velike nakupe opravljate premišljeno, lahko mesečno privarčujete tudi okoli 100 evrov. V naši družini s pomočjo letakov spremljamo cene in se na tej podlagi odločamo, kje bomo kaj kupili,” pravi sogovornica, ki pri nekaterih izdelkih opaža tudi kar precejšnje razlike v ceni.
Denimo Linolada, pravi, na Hrvaškem stane 8 evrov in pol, v Sloveniji pa dobrih pet evrov, za dober evro je v Sloveniji cenejša tudi pašteta Argeta, je opazila.
Tako kot večina Hrvatov, ki smo jih minulo soboto srečali pred prodajalnami s hrano v Brežicah, se tudi Amadea Martinić z družino po nakupih v Slovenijo odpravi le enkrat ali dvakrat na mesec, a takrat nakupi na veliko.
Smo pa srečali tudi Hrvate, ki so se za nakupe v Brežicah odločili šele pred kratkim. Prišli so, ker so slišali, da je ceneje: “Zdaj smo napolnili avto in nam ne bo treba priti naslednjih mesec dni. V Zagrebu bi za to vse gotovo plačali 100 evrov več,” je pripovedoval sogovornik in stal pred nabito polnim prtljažnikom, v katerem je bilo vse živo – od sokov, do kruha, testenin, jogurtov, slanih prigrizkov, kislih kumaric, suhih klobas, celo orodje …
Da je naval Hrvatov na prodajalne s hrano v Sloveniji le trenutni trend, ki se lahko tudi obrne, saj je že kdaj v preteklosti je, pa opozarjata starejša zakonca, ki smo ju prav tako srečali. “Enkrat smo mi pri njih, drugič oni pri nas,” nam je dejal tudi Brežičan Srečko Žgalin, in povedal, da v Brežicah sploh v zadnjih dveh mesecih opažajo vse več kupcev iz Hrvaške. “Za naše mesto je to super. Brežice so vedno bile trgovski in gostinsko mesto. Tu smo imeli podjetja, kjer so delali tudi Hrvati, a je šlo po razpadu Jugoslavije vse ‘zugrunde’. Po uvedbi evra pa so spet začeli bolj množično hoditi k nam,” pa je dodala Brežičanka Sonja Šmit.
Tudi trgovci potrjujejo, da je po uvedbi evra kupcev iz Hrvaške več, so pa bili, a v manjšem obsegu, v njihovih obmejnih prodajalnah stranke tudi že prej. V Hoferju so nam povedali, da nakupujejo tako živilske kot neživilske izdelke. V Mercatorju pa opažajo, da so dobro informirani, da preverijo ponudbo in kupujejo predvsem izdelke, ki so cenejši ali imajo boljše razmerje med kakovostjo in ceno.
V Sparu so opazili, je bil obisk hrvaških kupcev po uvedbi evra povečan, da pa se zdaj ta trend že nekoliko umirja. Podobno pravijo v Lidlu, kjer so tudi zaznali, da hrvaški kupci dobro poznajo izdelke in akcije, posegajo pa po vseh sortimentih in akcijskih izdelkih.
Morda vas zanima tudi: Ukinitev dopolnilnega zavarovanja, dejanje iz obupa ali pomoč ljudem?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje