Menu Item
"Dnevno lahko učenci za domačo nalogo porabijo tudi več ur," opozarja Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Vedno več je dela, učenja in nalog, pravi, pri nekaterih morajo "dejansko sodelovati" tudi starši. Pa imajo osnovnošolci res preveč domače naloge? Kaj pravijo učenci, kaj starši in kaj učitelji? In kje je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Šolskih počitnic je konec, učenci so znova sedli v šolske klopi in se po dveh mesecih brezskrbnosti srečali s sošolci. A s tem se vračajo tudi obveznosti: kontrolne naloge, ustni nastopi, učenje in domače naloge.
Že ob koncu prejšnjega šolskega leta je vodja nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona Gregor Starc šolam in učiteljem poslal apel, naj se šolsko delo povsem vrne v šole. “Naj utrjevanje snovi ne bo stvar staršev in doma,” je dejal in učitelje pozval, naj zmanjšajo število domačih nalog, da bodo imeli otroci dovolj zraka in prostora, da so lahko telesno dejavni.
“Sistem učbenikov in delovnih zvezkov naj razpade. Ker je neučinkovit. Založbe veliko napišejo v učbenike, nekateri učitelji pa se jih držijo in gredo od črke a do ž in potem ne ostane veliko časa za utrjevanje v šoli,” je dodal.
Tudi Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, prikimava, da morajo učenci iz leta v leto vedno več znati, več je dela, učenja in nalog. “Seveda je tudi več znanja, kar je samo po sebi hvalevredno, a ob tem velik problem predstavlja manko osnovnih znanj in veščin.” Po njenih besedah dobijo učenci tudi kar nekaj nalog, pri katerih morajo informacije po spletu iskati sami, še posebej težko pa je otrokom, ki se težje učijo.
Pa imajo osnovnošolci res preveč domačih nalog? Kot je razložila Eva M. Klemenčič s Pedagoškega inštituta in nacionalna koordinatorka najnovejše Mednarodne raziskave bralne pismenosti, so raziskovalci in tisti, ki delajo v šolskem sistemu, na eni strani prepričani, da so koristi domačih nalog očitne, na drugi strani pa se v družbi pogosto sprašujemo, kakšna je funkcija nalog, in razpravljamo celo o tem, da jih mogoče ne potrebujemo. “Pogosto se pojavljajo tudi zapisi, da uspešni izobraževalni sistemi ‘ne poznajo’ domačih nalog. To se je že večkrat izkazalo za mit,” je dejala.
Koliko časa učenci porabijo za domačo nalogo?
Lara Romih je razložila, da se prakse razlikujejo od šole do šole, pa tudi od predmeta do predmeta.
“Tudi pri istem predmetu, pri dveh različnih učiteljih na isti šoli, je lahko praksa domačih nalog različna. Otroci porabijo od nič do tudi več ur dnevno za domače naloge,” je dejala.
Teh je po njenih besedah največ pri slovenščini, matematiki in angleščini, največ časa pa za domačo nalogo učenci porabijo v 8. razredu, ko je na urniku največ predmetov. Prav ta razred po njenih besedah velja za najbolj zahtevnega.
“Lahko bi rekli, da učenec v zadnji triadi za domače naloge porabi povprečno slabo uro na dan, sta pa tu seveda še učenje in izdelava posebnih nalog. Dnevno lahko učenci šoli posvetijo več ur.” Letos poleti so izvedli tudi anketo, ki je pokazala, da več kot 20 odstotkov osnovnošolcev za domačo nalogo porabi od ene pa dveh ur na dan. Podrobnejši rezultati ankete so v spodnji tabeli.
Na drugi strani je Mednarodna raziskava bralne pismenosti, v kateri so sodelovali učenci 4. razreda (ne pa celotnega osnovnošolskega programa), njihovi učitelji, starši in ravnatelji iz 23 držav, pokazala, da imajo učitelji popolnoma drugačno predstavo o tem, koliko časa učenci porabijo za domačo nalogo, ki vključuje branje (za katerikoli predmet).
23 odstotkov slovenskih učiteljev pričakuje, da bodo učenci za domačo nalogo porabili manj kot 15 minut časa. Da bodo domači nalogi namenili med 15 in 30 minut, jih meni 64 odstotkov, 13 odstotkov učiteljev pričakuje, da bodo učenci za domačo nalogo porabili med pol ure in eno uro, manj kot en odstotek pa, da bodo učenci za knjigami preživeli več kot eno uro.
Presenetljivo: dve tretjini četrtošolcev domačo nalogo naredita z veseljem
Kljub vprašanjem in dilemam, ali je domače naloge preveč, je raziskava bralne pismenosti pokazala – kot je dejala Eva M. Klemenčič – da so stališča slovenskih četrtošolcev do domačih nalog relativno presenetljiva, “saj so najverjetneje precej bolj pozitivna, kot bi pričakovali”.
Več kot dve tretjini četrtošolcev namreč menita, da nimata preveč domačih nalog. Raziskava je pokazala še, da:
- se 97 odstotkov učencev potrudi, da naredi domačo nalogo prav,
- 90 odstotkov učencev meni, da jim domača naloga pomaga bolje razumeti to, kar se učijo v šoli,
- 82 odstotkov učencev pravi, da v šolo vedno pride z narejeno domačo nalogo,
- 66 odstotkov učencev naredi domačo nalogo z veseljem.
“18 odstotkov četrtošolcev v Sloveniji meni, da domača naloga ni potrebna, preostali – to je 82 odstotkov – se s tem niso strinjali,” je pojasnila koordinatorka raziskave.
Ali več domače naloge pomeni tudi boljši uspeh v šoli?
Namen domačih nalog je, da učenci snov utrdijo, a povezava med količino domačih nalog in boljšim uspehom v šoli na ravni evropskega povprečja ne obstaja, je dejala M. Klemenčič.
Izjema so trije evropski izobraževalni sistemi, in sicer na Finskem, v Italiji in Severni Irski, kjer imajo učenci, ki dobivajo domače naloge pogosteje, v povprečju boljši bralni dosežek.
V Sloveniji je raziskava pokazala, da so četrtošolci, ki se potrudijo, da bi domačo nalogo naredili prav, in pa tisti, ki domačo nalogo vedno naredijo, ob enem tudi tisti, ki dosegajo boljše rezultate pri bralni pismenosti. Prav tako imajo v povprečju boljši bralni dosežek učenci, ki se s tem, da imajo preveč domače naloge in da domača naloga ni potrebna, ne strinjajo. Nasprotno pa imajo učenci, ki so prepričani, da je domača naloga dolgočasna (takih je 40 odstotkov), nekoliko slabši bralni dosežek. Še večji razkorak je pri tistih, ki nalogo pogosto prepišejo od sošolcev, to sicer stori nekaj manj kot 13 odstotkov četrtošolcev.
Koliko staršev otrokom pri domačih nalogah pomaga?
V raziskavi so o domačih nalogah spraševali tudi starše četrtošolcev. Raziskovalce je namreč zanimalo, kaj opažajo sami, kolikokrat na teden otroci slednjo dobijo. Delež tistih, ki so poročali, da ima njihov otrok domačo nalogo prav vsak dan, se je v primerjavi z raziskavo iz leta 2016 zmanjšal s 55 na 34 odstotkov, “nekoliko povečal pa se je delež tistih staršev, ki so poročali, da ima njihov otrok domačo nalogo trikrat do štirikrat tedensko (z okoli 39 odstotkov na 51 odstotkov)”, je pojasnila M. Klemenčič.
Za dobrih 8 odstotnih točk se je povečal tudi delež staršev, ki pravijo, da ima njihov otrok domačo nalogo enkrat do dvakrat na teden. “Skratka, pogostost domačih nalog se je, po mnenju staršev četrtošolcev, zmanjšala,” je še dejala.
Starši knjige vsak dan pomagajo guliti približno petini slovenskih četrtošolcev, v primerjavi z zadnjo raziskavo iz leta 2016 ta delež ostaja enak, medtem ko je nekoliko narastel delež četrtošolcev, ki jim starši pomagajo manj kot enkrat na teden, in sicer z dobrih 31 na dobrih 37 odstotkov.
Tudi anketa aktivov svetov staršev je pokazala, da skoraj polovica staršev pogosto sodeluje pri pisanju domačih nalog. Pri določenih nalogah morajo starši po besedah Lare Romih “dejansko sodelovati”, pa čeprav menijo, da je šola otrokova obveznost in jo mora opraviti sam. “Ponekod se dogaja, da starši močno nadzorujejo šolsko delo otroka. So polno vpleteni, saj želijo, da je otrok v šoli čim bolj uspešen, kar pa zanj ni vedno pozitivno,” je pripovedovala.
Starši si v splošnem po njenih besedah želijo, da bi učenci šolsko delo dejansko opravili v šoli in ne doma. Kot primer dobre prakse je izpostavila sistem, ki ga prakticirajo določene šole, ko starejši učenci pomagajo mlajšim. “V prvi triadi imajo šole praviloma dobro urejeno opravljanje domačih nalog že v podaljšanem bivanju”, a morajo na to starši ponekod opozoriti v začetku šolskega leta. “Gledanje risank ali nenadzorovano divjanje po razredu se nam ne zdi dobro porabljen čas. V višjih razredih podaljšanega bivanja ni, zato mora otrok nalogo narediti doma. Če je sreča, gre k sosedu, kjer jo otroci naredijo skupaj, vzporedno se urijo še v komunikaciji, solidarnosti in medsebojnih odnosih.”
Kje je Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami?
V Evropski uniji imamo po besedah nacionalne koordinatorke raziskave sklop držav, ki praviloma ne dajejo domačih nalog, ki vključujejo branje in bi od učencev zahtevale več kot 60 minut časa. To so Avstrija, francoski del Belgije, Ciper, Češka, Finska, Nemčija in Poljska.
Pri nas tako obsežne domače naloge daje 0,6 odstotka učiteljev, kar je manj od evropskega povprečja – ta znaša dva odstotka. Na drugi strani pa so države, ki imajo občutno več učiteljev, ki učencem naložijo za več kot 60 minut dela doma. V Bolgariji je takih učiteljev 10 odstotkov, v Litvi in na Hrvaškem šest odstotkov, s petimi odstotki sledi Italija, s tremi pa Švedska, Malta in Latvija.
“V drugih evropskih državah imajo v primerjavi s Slovenijo tudi večji delež četrtošolcev, ki dobivajo domače naloge vsaj trikrat na teden do vsak dan,” je dejala. Pri nas je takih učiteljev 41 odstotkov, kako je v drugih državah, si poglejte v spodnji tabeli.
“To je skupno 13 izobraževalnih sistemov od vključno 23 sodelujočih v raziskavi,” je pojasnila M. Klemenčič. Drugod so ti deleži manjši, na Nizozemskem denimo pa učencev, ki bi domače naloge dobivali trikrat ali večkrat na teden, dejansko ni.
“Pri domačih nalogah seveda ni prav, da se ukvarjamo le z njihovo količino, obremenjenostjo staršev in tako dalje. Morali bi se bolj ukvarjati s kakovostjo domačih nalog, njihovo diferenciacijo in individualizacijo. Torej ne po principu enake naloge in enaka količina za vse,” je opozorila M. Klemenčič. Dodala pa je, da je v 4. razredu količino in pogostost domačih nalog še mogoče nekako nadzorovati, saj vse ali pa vsaj večino predmetov uči en učitelj. “Na predmetni stopnji pa bi bil morebiti dober ukrep to, da se učitelji medpredmetno usklajujejo o količini domačih nalog.”
Ministrstvo: “Ni na mestu, da bi posegali v avtonomijo učiteljev”
Vprašanje, kako ocenjujejo količino domačih nalog, ki jo učenci morajo narediti, in čas, ki ga za to porabijo, smo naslovili tudi na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Poudarili so, da so domače naloge del vzgojno-izobraževalnega procesa, predvsem pa so pomembne za utrjevanje in ponavljanje snovi.
“Glede na raznolikost namena domačih nalog ocenjujemo, da ni na mestu, da bi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje normativno podalo enotno usmeritev glede količine in načina izvajanja domačih nalog in s tem posegalo v avtonomijo učiteljev,” so zapisali.
Prav o problematiki domačih nalog razpravlja ena od skupin v okviru priprave nacionalnega programa VIZ. Prav tako pa po zagotovilih ministrstva tečejo intenzivni pogovori o procesu učenja, o tem, kakšno vlogo pri tem igra motivacija, pa tudi o nudenju ustrezne podpore vsakemu pri razvoju in učenju, ocenjevanju ter spremljanju napredka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje