Na Fakulteti za šport so predstavili izsledke meritev za športnovzgojni karton. Po prvi analizi ugotavljajo, da posledice koronskih ukrepov še vedno o(b)stajajo in se celo množijo. Vodja nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona Gregor Starc je šolam in učiteljem poslal apel, naj se šolsko delo povsem vrne v šole in naj ne bo na plečih staršev in doma. "Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj otrok," je dejal.
Vodja nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona Gregor Starc je v predstavitvi najnovejših izsledkov dejal, da se še vedno poznajo posledice epidemije, ko so bile šole daljši čas zaprte, otroci pa so se šolali na domu.
Dve leti po epidemiji covida-19 se posledice ukrepov za zajezitev širjenja epidemije še vedno odražajo na telesnem in gibalnem razvoju otrok in poslabšujejo obete za njihovo zdravo prihodnost, je strnil analize meritev za športnovzgojni karton.
“Po letu 2021, ko so se šole spet normalno odprle in so normalno delovale vse šolsko leto, se je izboljšalo. Tudi letos so se rezultati malenkostno izboljšali, vendar trend nakazuje upočasnitev, kar kaže, da smo spet dosegli plato. To pa zato, ker otroci od sistema niso dobili niti ene spodbude za telesno dejavnost,” je v predstavitvi rezultatov dejal Starc.
Opozoril je, da že dalj časa opozarjajo na težave. “Kljub našim opozorilom, kaj se je zgodilo otrokom, da je bil to velik socialni eksperiment, ki je pustil velike posledice na njihovem razvoju, nam ni uspelo v praksi uveljaviti nobene rešitve, ki bi otrokom v šoli omogočila več gibanja,” je nadaljeval Starc.
Dodal je, da je 10 odstotkov najmanj gibalno učinkovitih otrok še vedno bistveno več kot pred epidemijo, na drugi strani pa je manjši delež tistih, ki so visoko gibalno učinkoviti.
60 odstotkov otrok je še vedno gibalno manj učinkovitih, kot jih je bilo pred epidemijo.
“To se potem odraža tudi na drugih ravneh njihovega izobraževanja in vsakdanjega življenja – več stresa, slabše učenje, bolj so napeti, slabše počutje, slaba samopodoba,” je pojasnil.
Indeks telesne mase se počasi normalizira, vendar ne zaradi več gibanja
Zanimivi rezultati so se pokazali pri indeksu telesne mase, ki se po Starčevih besedah počasi normalizira, vendar ne zaradi povečanja gibanja.
“Gibalna učinkovitost ni šla po isti poti kot indeks telesne mase, kar pomeni, da so otroci in mladostniki telesno maso zmanjšali z nečim drugim kot pa gibanjem. Kar pomeni manipulacija s hrano. Ker izboljševanje telesne zmogljivosti zaostaja za upadom debelosti, nas skrbi, da po epidemiji vse več otrok in mladostnikov telesno maso uravnava z odrekanjem hrane, namesto s telesno dejavnostjo. Kar prinaša še dodatna razvojna in zdravstvena tveganja,” je ugibal Starc.
Sledili so tudi 50.000 otrokom in njihovemu razvoju v zadnjih štirih letih. Ugotovili so, da so med epidemijo bistveno hitreje rasli kot njihovi predhodniki. Starc razloge za to vidi v višku energije, ki je niso porabili za aktivnosti.
“Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj otrok”
Med epidemijo se je bistveno poslabšala tudi gibljivost otrok. Po Starčevem mnenju se bomo v prihodnjih letih masovno ukvarjali z zakrčenostjo otrok zaradi duševnih stisk in nelagodja in posledično s stresom in anksioznostjo.
Današnji otroci so tudi počasnejši pri gibanju, šepa tudi vzdržljivost. “Ves potencial za učenje je bistveno manjši. Zelo me skrbi, kako bomo otroke spravili na zeleno vejo, še preden zapustijo izobraževalni sistem,” skrbi Starca.
Otroci imajo manj začetnega znanja, so manj vzdržljivi, manj delovno učinkoviti, manj gibljivi, manj koordinirani.
“Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj otrok, in to se bo dogajalo še nekaj časa. Gibalna učinkovitost otrok danes je na ravni otrok iz leta 2011, ko je bila najnižja točka pred korono. Čaka nas veliko dela. Delež nizko gibalno sposobnih otrok in mladostnikov je bistveno nad ravnjo pred covidom, delež visoko gibalno učinkovitost pa pod njo,” je povzel najnovejše rezultate.
Apel šolam: Naj utrjevanje snovi ne bo stvar staršev in doma
Starc je predstavil apel vsem šolam, da vrnejo šolsko delo v večini nazaj v šolo.
“Naj utrjevanje snovi ne bo stvar staršev in doma,” je dejal in učitelje pozval, naj zmanjšajo število domačih nalog, da bodo imeli otroci dovolj zraka in prostora, da so lahko telesno dejavni.
“Sistem učbenikov delovnih zvezkov naj razpade. Ker je neučinkovit. Založbe veliko napišejo v učbenike, nekateri učitelji pa se jih držijo in gredo od črke a do ž in normalno potem ne ostane veliko časa za utrjevanje v šoli,” je dodal.
Starc je predstavil še primer šole, v kateri so proučili učno uspešnost 50 najmanj gibalno učinkovitih otrok in 50 najbolj učinkovitih. Ugotovili so, da je več kot za eno oceno razlike med tistimi, ki so v formi, in tistimi, ki niso.
“Zato ne presenečajo ugotovitve različnih raziskav o (ne)doseganju učnih ciljev in standardov znanja, ki kažejo, da ima skoraj polovica otrok v šolah težave s koncentracijo, da je močno padla tudi motivacija za učenje in da mnogi posledično seveda ne dosegajo standardov znanj, ki bi jih morali. Tudi učni načrti ne bodo uresničeni, kot bi si želeli, kar bo ob koncu izobraževanja za te generacije otrok pomenilo, da bodo pridobile manj športnih znanj, s tem pa se bo zmanjšala tudi verjetnost, da bodo v nadaljevanju življenja dovolj telesno dejavni ter posledično zdravi,” je posledico za posledico nizal Starc.
Šolska zdravnica: Otroci ne znajo pravilno sedeti
Šolska zdravnica in podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec pa je izpostavila, da podatkov, ki jih vnašajo v računalnike, nihče ne analizira. Skrb vzbujajoča je predvsem slaba drža.
“Otroci ne znajo pravilno sedeti, šolske torbe so vse težje. Za napore, ki so jim dnevno izpostavljeni, pa potrebujejo zdrava gibala, močne mišice in ni tako redko, da mladostniki in otroci prihajajo na pregled z bolečinami v hrbtenici, kar smo pred dvajsetimi leti beležili samo izjemoma. Še posebej skrb vzbujajoč pa je skokovit porast slabe drže pri dijakih poklicnih šol, ki se praviloma v prostem času manj ukvarjajo s športom kot gimnazijci in imajo v šolah samo dve uri športne vzgoje na teden, po možnosti v istem dnevu. Prav dijaki poklicnih šol pa bodo v veliki meri opravljali fizično zahtevnejše delo,” je na dejstva opozorila šolska zdravnica Jagrič Friškovec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje