Menu ItemVlada bo v četrtek obravnavala zakon o vozilih na alternativni pogon, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Predlog prinaša podlago za širitev mreže polnilnic, vzporedno pa tudi višje finančne spodbude, ki jih bo zdaj namesto Eko sklada delil Borzen in bodo višje za revnejše. S tem želijo vladajoči povečati zanimanje Slovencev za električna vozila. Na drugi strani pa bodo kupci električnih vozil po uveljavitvi zakona plačevali dajatev za motorna vozila, ki je zdaj ne.
Teden dni po tem, ko je Evropski parlament pritrdil prepovedi prodaje avtomobilov na notranje zgorevanje od leta 2035 naprej, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo na vlado pošilja zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Ta je eden največjih virov onesnaževanja, želja je, da bi povečali zanimanje za okolju bolj prijazne pogone.
Čeprav predlog zakona omenja tudi vodik in ostale pogone, je poudarek “glede na trenutno stanje in zrelost tehnologij” na električnih vozilih. Lani je bilo v Sloveniji po podatkih AMZS prodanih 2.293 električnih avtomobilov (pet odstotkov vseh), kar je 570 več kot predlani. Skupno pa vsa vozila na alternativni pogon po podatkih iz leta 2021 predstavljajo le 1,3 odstotka vozil v Sloveniji, je dejal minister Bojan Kumer. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bomo po oceni ministrstva leta 2030 imeli okoli 59 tisoč električnih vozil, kar je daleč od našega strateškega cilja (200 tisoč električnih vozil).
Z novim zakonom želi ministrstvo podpreti razvoj mreže hitrih in ultra hitrih polnilnic, obenem pa okrepiti finančne spodbude. “Zakon daje nastavke, potem bo treba sprejeti še podzakonske akte, s katerimi bomo prenovili strategijo, naredili program in seveda mehanizme, da bodo pozitivno diskriminirali brezemisijska vozila v primerjavi s tistimi na fosilni pogon,” je dejal minister Kumer, ki bo predlog predstavil kolegom ministrom.
Sprva smo pisali, da imamo v Sloveniji 59 tisoč električnih vozil, kar ne drži. Električna in hibridna vozila predstavljata dober odstotek vseh vozil (med 15 in 20 tisoč). Za napako se opravičujemo.
Višje subvencije, a bodo vezane na dohodek
Za električna vozila so že danes na voljo finančne spodbude Eko sklada, ki kupcu primakne 4.500 evrov.
Na vprašanje N1, ali so torej na ministrstvu naredili kakšno analizo, kaj spodbudam navkljub ovira razvoj tega segmenta, je minister odgovoril: “Dolgi dobavni roki, navajeni smo, da po odločitvi za avto želimo tega dobiti hitro, dobavni rok pa je pri električnih vozilih relativno dolg. Drugo je, da so mogoče vendarle premajhne subvencije in da so te enake za vse. Tukaj moramo najti neko primerno razmerje, da bodo subvencije vezane na višino dohodka prejemnika. Danes že imamo avtomobile manjšega, srednjega in večjega velikostnega razreda. Potrebujemo analizo, da bodo električni avtomobili dostopni vsem, danes namreč niso.”
Na dodatno vprašanje novinarja RTV Slovenija, kolikšna bo potem subvencija, ki se je zadnja leta celo zniževala, je minister dejal, da bodo subvencije povečali, za zdaj pa ni želel povedati, na koliko. Subvencije, ki jih zdaj deli Eko sklad, bo po novem prevzel Borzenov center za podpore na področju električne energije, ki bo tako postal tudi center za podpore na področju vozil na alternativni pogon. S tem naj bi razbremenili Eko sklad in zagotovili večjo učinkovitost administrativnih postopkov, je dejal minister.
Kot je razumeti, sta torej glavna izziva dobavljivosti in visoka cena novih vozil, medtem ko je trg rabljenih električnih voziil za zdaj majhen. Minister je dejal, da se cena novih vozil sicer znižuje.
Spodbude tudi za gradnjo mreže polnilnic
Sočasno s spodbudami pa želi država zgraditi tudi infrastrukturo, predvsem mrežo polnilnic, ki je zaradi omejenega dosega električnih vozil lahko pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup. Zakon predvideva spodbude za investitorje. Ti so do zdaj polnilnice že postavljali, a le tam, kjer je tržno zanimivo, medtem ko so na manj zanimivih lokacijah za to praviloma skrbele občine. Z novim zakonom želijo doseči skladen razvoj mreže po državi.
Zakon najprej uvaja obvezno registracijo polnilne in oskrbovalne infrastrukture ter posredovanje podatkov o lokaciji, zmogljivosti, ceni na nacionalno točko dostopa. Podatki s te točke dostopa pa se bodo prenašali v – kot jo imenuje ministrstvo – digitalno platformo za spodbujanje investicij. Tu bodo potencialnim vlagateljem na voljo podatki o nezasedenih načrtovanih lokacijah (priključne moči, možnost parkirnih površin) iz državnih načrtov in lokalnih načrtov. Na ministrstvu se nadejajo, da bo ta preglednost omogočila večjo izkoriščenost obstoječe infrastrukture, potencialne vlagatelje pa usmerjala na lokacije, ki še niso zasedene.
Vlada bo Elesu dodelila gospodarsko javno službo (GJS) zagotavljanja in upravljanja podporne infrastrukture ter priključnih zmogljivosti na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjene skupne izhodne moči vsaj 3 megavate (MW). Večje polnilne centre načrtujejo na lokacijah ob obstoječi prometni, energetski, komunikacijski infrastrukturi. Eles bo moral, kot že omenjeno, razkriti lokacije, na katerih so možne priključitve na omrežje, potrebna dovoljenja, pogoji ter razpoložljivost parkirnih površin oziroma zemljišč.
Novost: lastniki električnih vozil bodo plačevali dajatev
Ministrstvo ocenjuje, da bomo do leta 2030 za uresničitev zastavljenih ciljev potrebovali 230 milijonov evrov. Kot vir financiranja navajajo sredstva iz evropskih shem načrta za okrevanje in odpornost ter RePower, kjer je Slovenija dobila 117 milijonov evrov. Možen vir je tudi sklad za podnebne spremembe, v katerega se steka denar od emisijskih kuponov.
Za izvajanje tega zakona pa nameravajo porabiti del prejemov iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo lastniki vozil plačujejo skladno z zakonom o dajatvah za motorna vozila (ZDajMV). Po navedbah vira z ministrstva bodo po novem to dajatev plačevali tudi lastniki električnih vozil, ki so bili do zdaj oproščeni plačila. Dajatev znaša med 62 in 565 evrov letno, odvisno od prostornine motorja. Spremembe, vezane na dajatev, naj bi po predlogu začele veljati 1. junija 2024.
Z dajatvijo država od slovenskih voznikov po navedbah vira z ministrstva zbere 160 milijonov evrov letno, skupni znesek pa z leti narašča. Ministrstvo načrtuje, da bo iz naslova dajatve zbralo letno 10 do 15 milijonov evrov več in da bodo vsaj letni presežki iz tega vira porabljeni za izvajanje tega zakona.
Razrez finančnih potreb do leta 2026:
Pa omrežje? Distributerji bi se lahko zadolžili …
Zeleni prehod pa bo terjal tudi vlaganja v omrežje. Kot smo pisali, ob naraščajočem zanimanju za sončne elektrarne, toplotne črpalke, nenazadnje tudi električne avtomobile, upravljavci elektro omrežja opozarjajo, da bo to postalo ozko grlo zelenega prehoda. Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) je izračunal, da bi morali za redno posodabljanje in prilagajanje dinamiki zelenega prehoda v omrežje v desetih letih vložiti 3,5 milijarde evrov. Za letos distributerji predvidevajo za 70 milijonov evrov investicijskih vlaganj, po Sodovem načrtu pa bi morali vložiti 190 milijonov evrov.
Sogovornik z ministrstva, ki ne želi biti imenovan, pravi, da so investicije v omrežje potrebne, da pa imajo distributerji dostop do različnih virov (na primer iz načrta za okrevanje in odpornost) in da jih ministrstvo spodbuja, da bi okrepili vlaganja. “Skozi naložbeni in razvojni načrt jih spodbujamo k temu, želimo, da so bolj ambiciozni,” pravi vir. Dodaja, da naj bi se tudi Slovenski državni holding (SDH) strinjal, da imajo distributerji, ki so v večinski lasti države, neizkoriščen potencial zadolževanja. “Stroške zadolževanja bi lahko pokrili iz omrežnine.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje