Zdaj je tudi uradno: Slovenija prepoveduje uvoz iz nezakonitih izraelskih naselbin

Potem ko je Slovenija kot prva evropska država prejšnji teden uvedla embargo na izvoz, uvoz ter tranzit orožja v in iz Izraela, naša država proti Izraelu uvaja tudi gospodarske sankcije.

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o prepovedi uvoza blaga, ki izvira iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza, so sporočili iz kabineta premierja Roberta Goloba.

Poleg tega je vlada ministrstvoma za gospodarstvo in zunanje zadeve naložila, da naj preučita tudi prepoved izvoza blaga iz Slovenije, ki je namenjeno v nezakonite naselbine na okupiranem palestinskem ozemlju. Ko bosta obe ministrstvi preučili možnosti za prepoved izvoza blaga, bo vlada odločala o nadaljnjih ukrepih.

Ministrica Fajon: S tem pošiljamo jasno sporočilo Izraelu in širši mednarodni skupnosti

V premierjevem kabinetu so navedli, da ravnanja izraelske vlade na okupiranih palestinskih ozemljih, vključno z gradnjo nezakonitih naselbin, razlastitvami, nasilnim izseljevanjem palestinskega prebivalstva, uničevanjem njihovih domov in sistematičnim omejevanjem dostopa do osnovnih življenjskih virov, predstavljajo "resne in ponavljajoče se kršitve mednarodnega humanitarnega prava".

"Ta dejanja ne ogrožajo le življenja in dostojanstva palestinskega prebivalstva, temveč tudi temelje mednarodnega reda. Kot odgovorna članica mednarodne skupnosti Slovenija ne more in ne sme biti del verige, ki omogoča ali spregleda takšno prakso. Sprejeti ukrepi predstavljajo jasno reakcijo na politiko izraelske vlade, ki s svojimi dejanji spodkopava možnosti za trajen mir in rešitev dveh držav," so pojasnili v kabinetu predsednika vlade.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je poudarila, da je prepoved uvoza blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, nujen odziv na trenutne nevzdržne humanitarne in varnostne razmere v Gazi.

"S tem pošiljamo jasno sporočilo Izraelu in širši mednarodni skupnosti, da imajo kršitve mednarodnega prava posledice v mednarodnih odnosih. Čeprav simboličen, ima ta ukrep izjemno težo in Slovenijo uvršča med države, ki so načelne, odgovorne in pogumne," je izpostavila ministrica Fajon.

Majhne številke uvoza in izvoza z okupiranih palestinskih območij

Slovenija je v letu 2024 v Izrael izvozila za 97 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 117 milijonov evrov. Skupno je blagovna menjava z Izraelom lani dosegla 214 milijonov evrov. S tem se je Izrael po podatkih agencije Spirit lani uvrstil na 38. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Da so številke uvoza z zasedenih območij zelo majhne – leta 2022 in v obdobju od prvega januarja do konca oktobra 2024 ga sploh ni bilo – je že januarja letos pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan. Danes so na gospodarskem ministrstvu pojasnili, da je Slovenija v lanskem letu z zasedenih palestinskih ozemelj uvozila le avokado v vrednosti 30.000 evrov, na to območje pa je izvozila za 3,6 milijona evrov imunoloških proizvodov in zdravil.

Leta 2023 so bili v Slovenijo z zasedenega ozemlja uvoženi kipci v vrednosti manj kot 2.000 evrov, izvoz v vrednosti 4,8 milijona evrov pa je večinoma zajemal imunološke proizvode, zdravila, antiserume in podobno, so za STA še navedli na gospodarskem ministrstvu.

Iz urada vlade za komuniciranje (Ukom) so po seji vlade sporočili, da so države v skladu s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) iz lanskega julija dolžne razlikovati med ozemljem države Izrael in zasedenim palestinskim ozemljem, kar vključuje obveznosti na področju trgovine.

Izraelske naselbine na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, ki so del uradne politike Izraela, so nezakonite po mednarodnem pravu, ki prepoveduje načrtno naseljevanje civilnega prebivalstva na okupiranih palestinskih območjih. Na Zahodnem bregu, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967, poleg treh milijonov Palestincev živi okoli 700.000 izraelskih naseljencev.

Vlada Palestincem v Gazi namenja dodatno humanitarno pomoč

Na pobudo premierja Goloba je vlada potrdila tudi sklep o dodatni humanitarni pomoči za palestinsko civilno prebivalstvo. "Varnostne in humanitarne razmere na območju Gaze se namreč nevzdržno poslabšujejo. Dolgotrajno pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin je pustilo grozovite posledice na tamkajšnje prebivalstvo," so poudarili v kabinetu predsednika vlade.

Slovenija bo prebivalcem Gaze tako namenila že četrti paket pomoči v obliki hrane in odej, katere ocenjena vrednost skupaj s prevozom znaša do 879.490 evrov. Materialna pomoč bo prepeljana z vojaškim letalom spartan v okviru rednega leta, pomoč v Gazo pa bo tudi tokrat dostavljena prek Jordanije.

Vlada je prvo neposredno humanitarno pomoč v Gazo poslala februarja 2024 na podlagi dogovora med premierjem Golobom in jordanskim kraljem Abdulahom II. ob robu Münchenske varnostne konference. V Golobovem kabinetu so navedli, da je tudi tokratna pošiljka pomoči rezultat dogovora med predsednikom vlade in jordanskim kraljem, kar "ponovno potrjuje aktivno vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti".

Ob tem so znova poudarili, da ukrepe proti Izraelu sledijo napovedim premierja Goloba, ki je že večkrat napovedal, da bo Slovenija, v kolikor Evropska unija do sredine julija ne bo sposobna sprejeti konkretnih ukrepov, ukrepala samostojno. "Evropska unija zaradi notranjih razhajanj in neenotnosti te naloge trenutno ni sposobna izpolniti," so navedli v kabinetu predsednika vlade. Ob tem so dodali, da Slovenija dosledno in načelno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in varstvo človekovih pravic.

Uvedbo dodatnih sankcij proti Izraelu so v premierjevem kabinetu napovedali že prejšnji teden, ko je vlada razglasila embarga na izvoz, uvoz in tranzit orožja v in iz Izraela. Zaradi spodbujanja nasilja in kršenja človekovih pravic Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu je vlada izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Bena-Gviru in izraelskega finančnega ministra Bezalela Smotriča nedavno razglasila za nezaželeni osebi.