Kaj prinaša mala delavska ustava?

Vlada je potrdila predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim prinaša pravico do odklopa in oskrbovalski dopust. Pri tem pa se je vlada bolj približala sindikalistom kot delodajalcem. Po besedah ministra za delo Luke Mesca je sicer v noveli zakona več stvari, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji.

Sindikalisti in predstavniki delodajalcev so skušali v zadnjih dneh na sestankih pri ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu doseči dogovor o noveli zakona o delovnih razmerjih (ZDR) – tako imenovani mali delavski ustavi. Pogovori socialnih partnerjev so se včeraj zaključili neuspešno, vlada pa je novelo zakona danes sprejela.

Nekateri naši sogovorniki iz koalicijskih vrst sicer pravijo, da so dosegli konsenz, s katerim bi lahko bili zadovoljni tako sindikalisti kot delodajalci, vendar pa je iz predstavljenega mogoče pričakovati, da bo zadovoljstvo večje na sindikalni strani. Delodajalci so že dopoldan posvarili, da bi vlada s sprejetjem neusklajene različice dokončno pokopala socialni dialog. “Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oziroma ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj,” so še dodali.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa so po seji vlade, na kateri so sprejeli novelo zakona, zapisali, da gre za “pomembno sindikalno zmago”. “V danes potrjen predlog novele zakona o delovnih razmerjih je vendarle vključenih več pomembnih stvari oziroma ukrepov – od boljšega varstva sindikalnih zaupnikov do pravice do odklopa –, ki bodo izboljšali položaj delavk in delavcev, zanje pa smo si v leto dni trajajočem procesu pogajanj o omenjeni zakonski noveli neutrudno prizadevali prav sindikati,” so zapisali v objavi na Facebooku.

Socialni partnerji so ZDR usklajevali več kot eno leto. Kot je dejal minister, so se v zadnji fazi dogovorili, da gredo glede na obseg novele in številna nestrinjanja v reformo v dveh krogih. V prvem krogu gre za predlog, ki vključuje določbe iz dveh evropskih direktov in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti dan v javno obravnavo. V drugem krogu pa bodo uskladili ostale rešitve.

Mesec je po seji vlade povedal, da je v noveli zakona več stvari, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji: oskrbovalski dopust, bolj predvidljivi delovni pogoji, subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju, pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravica do odklopa, boljše varstvo sindikalnih zaupnikov in večje varstvo žrtev nasilja.

Oskrbovalski dopust: Družinski člani, pri katerih se pojavi potreba po obsežnejši negi in podpori drugemu družinskemu članu iz zdravstvenih razlogov, lahko dobijo do pet dni neplačanega dopusta na leto. O tem morajo predhodno obvestiti delodajalca. “V Sloveniji uvajamo možnost pet dni oskrbovalskega dopusta, če na primer skrbite za bolne stare starše,” je pojasnil Mesec.

Subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju: Če nekdo naroči gradbena dela, na primer nov stadion, in najame podizvajalce, nato pa projekt zaide v težave in podizvajalcev ne plača, imajo zaposleni pri teh podizvajalcih možnost terjati naročnika, ne samo šefov podizvajalcev. “Vemo, da je bil to do zdaj v gradbenih projektih v Sloveniji zelo pogosto problem, in v tem zakonu to urejamo. To je skladno z evropskim pravom in prenesli smo dobre prakse,” je dodal minister.

Bolj predvidljivi delovni pogoji: Delavec bo lahko delodajalcu enkrat na leto predlagal sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delodajalec se bo moral na to odzvati in se opredeliti. “Vzpostavljamo možnost, da delavec sproži iniciativo za izboljšanje svojih delovnih pogojev – novo delovno pogodbo,” je pojasnil minister.

Pisno opozorilo pred odpovedjo: To je stvar, ki so jo po Meščevih besedah v zakon uvrstili “prek” koalicijske pogodbe. Pojasnil je, da je policijski sindikat v prejšnji vladi sprejel 5.000 podpisov za zakon po ljudski iniciativi, ker je direktor policije v prejšnji vladi, ko je nastopil funkcijo, vsem zaposlenim na zalogo in brez kakršnegakoli razloga in utemeljitve podal opozorila pred odpovedjo zaposlitve. “Na ta način je vsakemu od zaposlenih neke vrste Damoklejev meč visel na vratu, čeprav v službi ničesar niso naredili narobe, ničesar niso bili krivi. Nekdo se jih je odločil na ta način zastraševati. To pa ni osamljen primer. Zato je ena ključnih sprememb v zakonu, da uvajamo pravno varstvo zaposlenim, ki se jim to zgodi – da lahko pri delodajalcu tako opozorilo izpodbijajo, delodajalec pa se je obvezan do tega opredeliti in če se bo le dalo revidirati,” je še pojasnil Mesec.

Agencijsko delo: Minister je dejal, imajo agencijski delavci težavo, saj delajo na različnih delovnih mestih in pri različnih delodajalcih, vmes pa so tudi obdobja, ko čakajo na delo. Do zdaj je veljalo, da dobijo na čakanju le 70 odstotkov minimalne plače (minimum, ki ga je moral delodajalec izplačati). Novela zakona predvideva, da se to zdaj zvišuje na 80 odstotkov plače, ki bi jo agencijski delavec dobil, če bi delal.

Pravica do odklopa: Različne evropske države uvajajo možnost, da se zaposlenih doma ne moti s telefoni in elektronsko pošto. V zakon so zapisali, da se delodajalcu daje obveza, da sprejme ukrepe, kako delavcu ne bo posegal v pravico do počitka. Kako točno bodo to izvedli, je stvar kolektivnih pogodb. Kjer teh ni, se bodo o tem dogovorili v podjetju.

Žrtve nasilja: Ob oceni tveganja centra za socialno delo in prijavi na policijo lahko žrtev zaprosi za pet dni plačanega dopusta (da se preseli, da gre v varno hišo …).

Sindikalni zaupnik: Po ministrovih besedah je bil to na pogajanjih največji kamen spotike. Kot je dejal Mesec, sindikati javljajo, da želi, ko se neki sindikat organizira, delodajalec tega sindikalista, ki to organizira, tudi odpustiti. Doslej je veljalo, da je lahko delodajalec delavca takoj odpustil, zadeva pa je šla potem na sodišče. Novela zakona pa predvideva, da dobi odpuščeni sindikalist možnost zadržanja odpustitve do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. V tem času je tak sindikalist še vedno zaposlen.

O čem se bodo pogajali v drugem krogu?

Kot je povedal Mesec, so s socialnimi partnerji glede evropskih direktiv usklajeni (oskrbovalski dopust, predvidljivi delovni pogoji in subsidiarna odgovornost). Prav tako je usklajeno pisno opozorilo pred odpovedjo, določba glede agencijskega dela in pravica do odklopa. Pri sindikalnem zaupniku niso prišli skupaj, vendar minister pravi, da bi lahko bila kompromisna različica sprejemljiva za obe strani. Žrtve nasilja so v novelo zakona dodali v koaliciji.

So pa nekaj stvari pustili zunaj, saj jih delodajalci niso želeli imeti v zakonu: zastaranje terjatev za prekarne delavce, možnost 30-urnega delovnika, ureditev dela na domu, zaostritev kvot glede agencijskega dela, obvezen enkratni mesečni 48-urni počitek, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in izenačitev položaja rejniških družin. O tem se bodo po besedah ministra pogajali v drugem krogu.

Na vprašanje, kako odgovarja na opozorila delodajalcev, da bi lahko sprejeti členi pomenili konec socialnega dialoga, pa je minister dejal, da so na to opozorili tudi sindikati. “Prišli smo v pozicijo, ko je treba skleniti politično odločitev,” je dejal.

Odločitev vlade, da je sprejela različico novele zakona o delovnih razmerjih, ki poleg evropskih direktiv vsebuje še druge rešitve, pozdravljajo v sindikalnih centralah. “Gre za pomembne vsebinske izboljšave obstoječega zakona in krepitev varstva pravic delavcev,” so poudarili.