Menu Item
Raziskovalci Inštituta za kriminologijo so se z dopisom odzvali na dogajanje v Gazi. Opozarjajo, da to, kar se dogaja v Gazi, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja genocida. Ob tem so izpostavili tudi zatiranje miroljubnih študentskih in drugih protestov ter pritiske na domače in tuje akademike.
Raziskovalci Inštituta za kriminologijo so v dopisu izrazili “žalost in ogorčenje nad razmerami v Gazi ter na preostalih okupiranih palestinskih območjih”, z njim pa opozorili, da to, kar se dogaja v Gazi, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja genocida.
Zapisali so, da so resno zaskrbljeni nad propagiranjem enostranskega narativa o razmerah z omejevanjem pravic do svobode izražanja in mirnih protestov, zagotovljenih z nacionalnimi ustavami, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. “Omejevanju teh pravic smo priča v državah zahodnega sveta, vključno z nekaterimi državami Evropske unije.”
Ob tem so izpostavili zatiranje miroljubnih študentskih in drugih protestov, aretacije protestnikov, kriminalizacijo protestnih sloganov.
Zaskrbljeni so zaradi zatiranja miroljubnih študentskih in drugih protestov z uporabo sile ter “odpovedi in prepovedi številnih akademskih, umetniških in drugih dogodkov, ki stremijo k odprti razpravi v zvezi s trenutno situacijo v Gazi”.
Kot primer slednjega so izpostavili prepoved kongresa o Palestini v Berlinu, zavrnitev objav akademskih člankov, ki obravnavajo to tematiko, pa odpoved pogodb o delovnem razmerju kritikom ravnanj izraelske vlade na univerzah in drugih znanstvenoraziskovalnih organizacijah in “druga represivna ravnanja nekaterih državnih organov, ki predstavljajo hude posege v temeljne pravice posameznikov”.
“Enačenje kritike izraelskih dejanj z antisemitizmom je absurdno”
Poudarili so, da je nesprejemljivo, da se tudi v državah EU nad akademiki, ki opozarjajo na stanje v Gazi, izvaja neformalni prikriti nadzor na javnih in celo zasebnih družbenih omrežjih, pritiski in sankcije v obliki odpovedi akademskih udejstvovanj, zaposlitev ali celo aretacij.
“Akademsko okolje je in mora ostati primarni prostor za svobodno oblikovanje in izražanje (kritične) misli, vsak akademik pa ima v svojem delovanju ne le pravico, temveč tudi dolžnost odzivanja na resne družbene probleme s svojega raziskovalnega področja znotraj relevantnega zgodovinskega in družbenega konteksta.”
Inštitut za kriminologijo zato podpira vse domače in tuje akademike, ki so kljub pritiskom in sankcijam zbrali pogum in nadaljevali svoje delo. Pozvali so k varovanju akademske svobode in svobode izražanja. “Menimo, da bi Slovenija kot država članica Evropske unije morala jasno izraziti skrb nad tovrstnim dogajanjem v preostalih članicah EU.” To po njihovem mnenju velja še posebej za Nemčijo, Francijo in Nizozemsko, “saj ima napad na akademsko svobodo v eni državi članici uničujoče učinke za celotno akademsko skupnost Evropske unije”.
Zapisali so, da posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine pogosto temeljijo na neupravičeni instrumentalizaciji obtožb antisemitizma. “Antisemitizem je oblika rasističnega sovraštva, ki se je do skrajnosti materializiral v nacističnem holokavstu, in je kot tak nesprejemljiv in nevaren. Kljub porazu nacizma v drugi svetovni vojni pa v družbi še kako prisoten, zato je nujno vsakršne primere antisemitizma strogo obsoditi in se nanje ustrezno, tudi (kazensko)pravno odzvati.”
(Foto: REUTERS/Mohammed Salem)
Ob tem so poudarili, da je enačenje kritike izraelskih dejanj z antisemitizmom absurdno. Ne le da je netočno in zavajajoče, so opozorili, je tudi nevarno na vseh ravneh, “tako za judovsko populacijo kot tudi za nujno potrebno demokratično javno razpravo, ki postane s tem izredno omejena”.
Po njihovih besedah ima tovrstna zloraba antisemitizma najhujše posledice za Palestince, saj jih oropa pravice do jasnega opozarjanja na lastno trpljenje in nazadnje pravice do življenja. Na inštitutu zato “odločno zavračamo instrumentalizacijo IHRA definicije antisemitizma, usmerjeno v utišanje glasov, kritičnih do dejanj države Izrael“.
Ob tem so izrazili solidarnost in podporo študentskim protestom po vsem svetu, vključno s slovenskimi. “Poudarjamo, da sta svoboda izražanja in protesta temeljni človekovi pravici in eden od ključnih stebrov demokratične družbe.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje