Tanja Fajon je po prestani interpelaciji v izjavi za medije dejala, da je z njenim izidom zadovoljna. Ta izkušnja je vladno koalicijo po njenih besedah še bolj utrdila. Glasovanje jo je pozitivno presenetilo, saj je pričakovala več glasov za interpelacijo. Glasovanja se namreč nekateri vidni predstavniki opozicije niso udeležili. "Vesela sem tega ekipnega duha, podpore, ki sem je bila danes deležna in to mi daje tudi zadovoljstvo in optimizem, da delam dobro in sem prepričana, da bom zdaj lahko še bolje delala naprej," je v prvem odzivu za medije dejala Fajon. Vesela je, da je imela priložnost pojasniti in odgovoriti na očitke. Na koncu se je zahvalila tudi vsem poslancem, ki so parlamentirali spoštljivo in dostojanstveno ter se medsebojno poslušali, je dejala. "Na žalost je vseeno trajalo dobrih deset ur in sem morala vsaj trikrat, štirikrat pojasnjevati ene in iste zadeve na zelo neutemeljeno in kratko interpelacijo," je dejala.

Poslanke in poslanci Državnega zbora so s 52 glasovi proti in 22 za zavrnili interpelacijo zoper ministrico za zunanje zadeve @tfajon. Predsednici SD in ministrici želimo, da tako odločno, zakonito in dostojanstveno opravlja naloge še naprej. pic.twitter.com/ulOPshUZO0

— Socialni demokrati (@strankaSD) November 10, 2022

Zunanja ministrica Tanja Fajon je uspešno prestala interpelacijo. Za njen odhod je od navzočih 74 poslancev glasovalo 22 poslancev, 52 pa jih je bilo proti. Proti so glasovali vsi prisotni poslanci stranke SD, Gibanja Svoboda, Levice in poslanca narodnih skupnosti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev, tako pa ministrica Fajon ostaja na ministrskem položaju.

K razpravi se je prijavil tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Poslancem je dejal, da bo nekoč narejena tudi zelo podrobna forenzična preiskava motiva te "zlorabe pasivne volilne pravice" in da se bo ugotovilo, kdo je s kom govoril, kakšna sporočila je kdo komu pošiljal, kako naj se pomaga predsedniški kandidatki Nataši Pirc Musar, ki je očitno imela velike težave pri zbiranju podpisov podpore volilk in volilcev.

"Nekdo je podpise podpore zbral v treh dneh, nekaterim pa pač ni šlo in so sedli skupaj razmislili, kako bi se to zbiranje pospešilo. Zato so bile vse te depeše in navodila, saj ni šlo samo za diplomatska predstavništva, šlo je tudi za domove za ostarele, šlo je za razno razne zavode. A tam so bili ljudje, ki še premorejo nekaj vesti in so proti temu protestirali. Zato pa je zadeva prišla v javnost," je poudaril prvak SDS.

Po Janševem mnenju je na koncu moral odgovarjati veleposlanik Tone Kajzer, ki je na sporno zadevo zgolj opozoril. Janša je opozoril tudi, da Kajzer s tem opozorilom ni kršil nobenega predpisa in tudi, da ni opozoril nepooblaščene osebe. "Če smo poslanci državnega zbora člani odbora za zunanjo politiko nepooblaščene osebe, in so vsi tisti uradniki, ki so s to informacijo z depeše razpolagali, pooblaščene osebe, potem smo v času tajnih uradnih listov izpred 30 let," je povedal Janez Janša.

Kot pravi prvak največje opozicijske stranke, gre pri omenjeni depeši za administrativno zadevo, ki naj je ne bi bilo treba pošiljati naokoli v zaprtem depešnem sistemu. "Tega depešnega sistema ni dovoljeno zlorabiti za kratenje pasivne volilne pravice šestim ali sedmim državljanom, ki so se odločili za kandidaturo za predsednika republike s podpisi volilcev," meni Janša in dodal: "Tukaj ne gre za zunanjo politiko, gre za eklatantno zlorabo sistema države."

V svojem govoru se je dotaknil tudi besed zunanje ministrice Tanje Fajon in nekaterih drugih koalicijskih poslancev, ki so govorili tudi o vojni v Ukrajini in o tem, da je vlada Janeza Janše naredila napako, ko je v Kijev poslala posebnega odpravnika poslov Boštjana Lesjaka. "To, da je Lesjak odšel v Kijev, medtem ko so vsi drugi zbežali, je bilo pogumno dejanje. Bil je kot lastovka, ki je oznanila, da Kijev ne bi nikoli padel v roke agresorja in njegovo dejanje bo v spominu Slovencev živelo še desetletja. Prosim, da se mu opravičite," je Janša pozval Fajon.

Ob tem je še dejal, da je bila njegova vlada deležna številnih kritik, češ da so obiskali Kijev, niso pa obiskali Moskve. "Jaz bi vprašal gospo ministrico, kdaj se bo odpravila v Moskvo in prepričala gospoda Putina k miru. Sedaj ste zunanja ministrica, imate vso priložnost. Torej pot pod noge," je svoj govor zaključil Janez Janša.

SDS z interpelacijo preizkuša trdnost koalicije, vendar je to najtrdnejša koalicija v zgodovini Slovenije, pa je dejal Lenart Žavbi, poslanec stranke Gibanje Svoboda. Predlagateljem interpelacije je očital, da skušajo dodatno polarizirati ljudi in razpravo izkoriščajo za brezplačno predvolilno kampanjo tako za predsedniške kot lokalne volitve kot tudi za referendume.

Poslanec največje koalicijske stranke Dejan Premik pa je poudaril, da ga je presenetila izjava predsednika Boruta Pahorja, da je bil odpoklic Kajzerja nesorazmeren ukrep. Izrazil prepričanje, da bo Fajon vse očitke argumentirano zavrgla.

Da je bila odstranitev Kajzerja politično motivirana, je menil poslanec NSi Jožef Horvat. Vprašal je, zakaj sporočilo ministrstva za notranje zadeve o zbiranju podpisov predsedniške kandidatke ni bilo poslano po navadni elektronski pošti, ampak po depešnem sistemu, in kje je zakonska podlaga za to. Zanimalo ga je tudi, zakaj veleposlaniku Kajzerju ni bil izrečen disciplinski ukrep, vsaj v medijih ni zasledil ničesar o tem. "Torej ste brez sodbe zahtevali njegovo glavo," je dejal in menil, da so bile Kajzerju kršene temeljne pravice do pravnega varstva.

V imenu poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov, je poslanec Jernej Vrtovec izpostavil, da bi moral veleposlanik Tone Kajzer, v primeru dvoma glede navodil ali morebitnih nepravilnosti, obvestiti svoje nadrejene v skladu z ustaljeno diplomatsko prakso.

"Ampak gospa zunanja ministrica, ob vsem tem je treba spoštovati tudi Zakon o zunanjih zadevah, ki jasno pravi, da se veleposlanik odpokliče po posvetovanju s predsednikom republike in tukaj smo bili tej priča tej konfuzni situaciji," je povedal Vrtovec. Po mnenju NSi je ta komunikacija šepala, odrejen pa bi moral biti tudi izredno nadzor, šele nato posvet s predsednikom republike in kasneje morebiten odpoklic veleposlanika.

"Ali je bilo to, kar je naredil veleposlanik Kajzer primerno? Ne. Ampak tudi vaše ukrepanje, ministrica Fajon, je bilo, tukaj, se strinjam s predsednikom države, nesorazmerno," je še dodal Vrtovec.

Navedel pa je tudi ključne razloge, zakaj bodo v Novi Sloveniji podprli interpelacijo zoper Tanjo Fajon. Izpostavil je neaktivno zunanjo politiko Slovenije, ta pa se po mnenju NSi od nastopa Tanje Fajon na funkcijo zunanje ministrice zgolj poglobila. Kot pomemben razlog za njeno razrešitev vidijo tudi odnos do držav v naši soseščini.

"Razmere v Zahodnem Balkanu so vse kot prej enostavne in so zapletene, zaradi tega je prav, da so visoki predstavniki države na svoje izjave kjerkoli doma in v tujini, zlasti če gre za zunanjo ministrico, še zlasti previdni. Še preden ste postali ministrica, gospa Tanja Fajon, ste na primer na novinarski konferenci kot kandidatka za ministrico na noge dvignili v bistvu celotno Hrvaško z izjavo in stališči o pridružitvi Hrvaške Schengenu na račun implementacije arbitražnega sporazuma," je poudaril Vrtovec.

Izpostavil pa je tudi neaktivno vlogo slovenske diplomacije v primeru vojne v Ukrajini, saj ima Slovenija, po mnenji NSi, res močne in pozitivne izkušnje z lastno osamosvojitveno vojno. "Slovenija bi morala biti bolj proaktivna na tem področju, tudi z dejanji in sprejemanjem sankcij proti tistemu, ki je sprožil agresijo nad Ukrajino," je še dodal.

"Interpelacija zunanje ministrice Tanje Fajon je delno vezana na interpelacijo notranje ministrice, katere razpravo bomo opravili v ponedeljek, saj sta vsebinski izhodišči obeh interpelacij v točki očitka o zlorabi volilne zakonodaje povsem enaki. Obe ministrici sta kršili volilno zakonodajo, ministrica za zunanje zadeve pa še Zakon o zunanjih zadevah oziroma s svojim postopanjem nista obravnavali vseh kandidatov za predsedniške volitve pod enakimi pogoji oziroma merili in s tem sta ravnali diskriminatorno do ostalih kandidatov in privilegirano do čisto določene kandidatke. Ravnali sta tudi nepošteno in nepravično, čeprav bi morali v skladu s prisego, ki sta jo dali tukaj v državnem zboru, spoštovati ustavni red, zakonodajo in ravnati v skladu z občim dobrim in nikakor ne izključno v korist ene same kandidatke," pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS povedala poslanka Eva Irgl.

Po mnenju SDS se je v zadnjih dveh letih, ko je zunanje ministrstvo vodil Anže Logar, pozicija Slovenije močno okrepila na mednarodnem parketu. Odpoklic veleposlanika Toneta Kajzerja pa je po mnenju največje opozicijske stranke slabo vplivala na ugled Slovenije v diplomatskem in mednarodnem okolju.

"To, kar je veleposlanik Kajzer poslal naprej, ni bila depeša, ampak navadno navodilo po elektronski pošti, ki je bilo že prej poslano na različne elektronske naslove različnih ministrstev. Se je pa kljub zatrjevanju ministrice o nasprotnem zgodilo, da je ministrica zlorabila tako imenovani depešni sistem za politične namene," je poudarila Irgl.

Tanja Fajon je po mnenju SDS zlorabila svoj položaj, zlorabila je ministrstvo za zunanje zadeve, zlorabila pa je tudi diplomatsko-konzularna predstavništva in depešni sistem, ki ima sicer stroga in jasna navodila, "za politično promocijo izključno ene in edine kandidatke za predsednico republike".

V SDS menijo tudi, da veleposlanik Tone Kajzer ni zlorabil svojega položaja ali kršil zakonodaje, prav tako pa njegova ravnanja niso povzročila nepopravljive škode. S sporočilom, ki ga je posredoval naprej, je zgolj opozoril na zlorabo depešnega sistema in ravnanje ministrice Tanje Fajon.

Dušan Stojanovič je v imenu poslanske skupine Svoboda povedal, da se jim v Svobodi zdi ključna objava zaupne depeše na družbenem omrežju in pošiljanje fotografije iz skrbno varovanega depešnega sistema predsedniku neke politične stranke, "pri čemer je s strani pošiljatelja, torej veleposlanika Toneta Kajzerja, tako zavestno kršena vrsta internih pravil zunanjega ministrstva kot tudi krovni zakon o zunanjih zadevah".

Po mnenju Svobode bi moral veleposlanik s tako dolgim stažem vedeti, da je na prvem mestu interes države, v primeru, pa da v depešnem sistemu zazna karkoli spornega, pa bi o tem moral obvestiti svojega predstojnika. "Če pa je veleposlanik Tone Kajzer menil, da njegov predstojnik ni zunanje ministrstvo, temveč predsednik Slovenske demokratske stranke, Janez Janša, potem ni sledil nacionalnim, temveč strankarskim ali kakšnim drugim osebnim in parcialnim interesom," je še dodal.

Stojanovič je še poudaril, da se jim v poslanski skupini Svoboda zdi naravnost absurdno, da se zaradi te afere ni potreba zagovarjati ne gospodu Kajzerju ne gospodu Janezu Janši, temveč zunanji ministrici Tanji Fajon, ki je s predlogom o odpoklicu veleposlanika zgolj sledila zakonodaji in ščitila zunanjepolitične interese Slovenije.

"V Gibanju Svoboda, očitke Slovenske demokratske stranke zoper zunanjo ministrico, zato vidimo kot očiten primer zlorabe instituta interpelacije za politizacijo in celjenje strankarskih ran po porazu na letošnjih parlamentarnih volitvah," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda dodal Stojanovič.

"Interpelacija o delu in odgovornosti nekega ministra ali ministrice je verjetno eno najbolj resnih orodij, ki jih ima opozicija pri svojem delu, in orodje, ki bi moralo tudi to resnost odražati v svoji obličnosti in vsebini. Interpelacija, ki so jo vložile poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke zoper ministrico za zunanje zadeve gospo Fajon je daleč od tega," pa je v stališču poslanske skupine Levica povedal njen vodja Matej T. Vatovec.

Dodal je, da so v zapisani interpelaciji manjkali argumenti in da je videti kot nekakšna "seminarska naloga na faksu".

Ob tem je izpostavil še že dlje časa trajajoče fenomene, ki jih opaža pri aktih in besedilih, ki jih vlaga stranka SDS. "Ti kažejo na to, da očitno v tej državi imamo dve realnosti, in se v bistvu ves čas soočamo s tem, kako priti na neko skupno točko oziroma na nek skupni imenovalec, kjer bi se lahko ti dve realnosti soočili, ampak to je praktično nemogoče," meni vodja poslancev Levice.

Vatovec meni, da ni naključje, da je Janez Janša objavil fotografijo omenjene depeše in da se je dobro zavedal, kakšne posledice bo imela njegova objava. "Človek z več kot tridesetletnimi izkušnjami tudi s področja vodenja države in mednarodnih odnosov je zelo verjetno vedel, da se da to depešo oziroma avtorja fotografije te depeše izslediti, sploh glede na to, da je takratni minister Logar spremenil pravilnik in uvedel ta vodni žig oziroma to posebno šifro pri dostopu do depeš, in da je vedel, kakšne bodo posledice. Zakaj je poslanec Janša žrtvoval enega od svojih najbližjih sodelavcev v tem času in ogrozil njegov položaj veleposlanika, lahko samo ugibamo, je pa popolnoma irelevantno za to debato," je še dodal.

Ponovil je besede zunanje ministrice Fajon, da je bila edina zloraba v tem primeru nepooblaščeno fotografiranje depešnega sistema in da so obtožbe proti ministrici neutemeljene.

"Ponovno dajemo podporo ministrici za zunanje zadeve in tudi pohvale za opravljeno delo v teh petih mesecih, ko se je po nevarnem približevanju prejšnjega ministra k neki zelo vihravi ali pa nekako napačno usmerjeni zunanji politiki vrnjena nazaj v bistvu tisto, kar so temelji zunanje politike tudi po naši ustavi," je še dejal Matej T. Vatovec.

Stališče poslanske skupine Socialnih demokratov je predstavil poslanec Predrag Baković. Povedal je, da je interpelacija predvsem legitimno orodje opozicije v parlamentarni demokraciji, s katerim opozicija izvršuje svoje ustavno poslanstvo nadzora dela izvršne veje oblasti in pa tudi ravnanja koalicije, ki so jih volilci zaupali upravljanje države na demokratičnih volitvah.

"Ker je interpelacija zadnja v vrsti parlamentarnih orodij nadzora in ukrepa, ki so na razpolago v opoziciji, je to seveda izjemno resno orodje, ki ga ne gre uporabljati kar tako, vsakodnevno, znova in znova, ne glede na obstoj trdnih in tehtnih razlogov, ki bi dejansko terjali, da Državni zbor o odpoklicu članice ali člana vlade odloča," je povedal Baković.

Stališče poslanske skupine SD je, da ministrstvo za zunanje zadeve v primeru prošnje za objavo naslova za zbiranje podpisov podpore predsedniške kandidatke ni delovalo samostojno, temveč je zgolj izvrševalo prošnjo ministrstva za notranje zadeve. Ob tem pa je bil kršen zaupni depešni sistem ministrstva za zunanje zadeve s tem, ko je predsednik opozicijske stranke SDS na Twitterju objavil fotografijo zaslona z zaupnimi podatki.

"Žal se je izkazalo, da je prišlo v konkretnem primeru za razkritje depeše na socialnih omrežjih brez kakršnekoli predhodne zahteve za posredovanje depeše na podlagi bodisi na podlagi Zakona o dostopu informacij javnega značaja ali kakršnegakoli drugega dovoljenja Ministrstva za zunanje zadeve za njeno razkritje v javnosti," je dodal.

Povedal je še, da je bil predsednik države Borut Pahor seznanjen s predlogom za odpoklic, pred sejo vlade pa so bila izvedena vsa potrebna in zahtevana posvetovanja. "Povsem jasno je torej, da je bil postopek predčasnega odpoklica veleposlanika izveden zakonito in na podlagi pravil, ki jih za takšne primere določa zakon," je še povedal in dodal, da je Tanja Fajon pri odpoklicu veleposlanika ravnala pravilno.

Po končani obrazložitvi Tanje Fajon se je s postopkovnim predlogom oglasil poslanec SDS Franc Breznik in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič opozoril, da je bil velik del obrazložitve odgovora Tanje Fajon poln praznih fraz, "kot da gledamo neko njeno zgodbo, ko je bila še tako zvana nepristranska novinarka na RTV Slovenija".

Ob tem se je obregnil tudi ob njene besede o nekdanjem zunanjem ministru Anžetu Logarju. "Spoštovana ministrica, nekdanjemu zunanjemu ministru Logarju ne sežete niti do kolen. Kolega Logar je poliglot, vrhunski glasbenik, domoljub," je bil oster Breznik.

Kritičen je bil tudi do njenih besed, ko je govorila o njenih poteh v tujino. "Če pa pogledamo tudi vaše poti kot ministrice za zunanje zadeve, pa se opravičujem, so bolj vezane na izlet okoli Debele Berte pa Ponterosse v Italijo, in pa nekaj obiskov kolegov ministrov na lastnih ministrstvih," je še dodal.

Po mnenju Fajon, imata njena interpelacija in interpelacija ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar popolnoma drug vzgib, kot trdijo v opozicijski SDS. "Primaren namen obeh interpelacij je načenjanje trdnosti koalicije, ustvariti morebitne razpoke in prikazovati, kako neučinkovita naj bi bila trenutna vlada," je povedala zunanja ministrica.

Po njenem mnenju gre za preusmerjanje pozornosti z neprimernega ravnanja veleposlanika in neprimernega ravnanja nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše.

"Skrajno neprofesionalno je, da veleposlanik nepooblaščeno razkrije diplomatsko depešo, enako pa tudi, da trikratni predsednik vlade objavi diplomatsko pošto na svojem Twitter računu. Tega ni mogoče ne opravičiti in ne zagovarjati," meni Tanja Fajon.

Ob tem se je obregnila tudi ob ravnanje nekdanjega zunanjega ministra, zdaj pa "neodvisnega" kandidata za predsednika republike, Anžeta Logarja, ki po njenem mnenju ni "nikoli okaral neprimernega delovanja bodisi svojega strankarskega šefa bodisi strankarskega kolega Toneta Kajzerja".

Po mnenju Fajon je tudi nerealno pričakovati, da bi se Logar, ki je Janševi vladi predlagal imenovanje Kajzerja na mesto veleposlanika, opredelil do dejanj, kaj šele, da bi jih kritiziral.

"SDS je v času, ko je ministrstvo vodil član SDS in kandidat za predsednika države Anže Logar, izigrala Zakon o zunanji politiki in je svoje kadre zaposlila na uradniška mesta v MZZ. Tedanja koalicija je tudi na veleposlaniška mesta postavila sebi lojalne kadre, med njimi nekatere neprimerne," je povedala Tanja Fajon.

Med interpelacijo zunanje ministrice Tanje Fajon se je na Twitterju oglasil tudi predsednik republike Borut Pahor. 

"Predsednik republike Borut Pahor in premier Robert Golob sta se v izogib nesporazumov in zaradi nedvoumnosti postopka glede posvetovanja ministrice za zunanje zadeve in predsednika republike odločila, da se o sklepu vlade o odpoklicu veleposlanika ponovno glasuje na seji vlade, ki je bila 28. septembra 2022. Predsednik republike je ukaz o odpoklicu podpisal 29. septembra 2022," je zapisal Pahor. 

PRS Pahor in PV dr. Golob sta se v izogib nesporazumom in zaradi nedvoumnosti postopka glede posvetovanja ministrice za zunanje zadeve in predsednika RS odločila, da se o sklepu vlade o odpoklicu veleposlanika ponovno glasuje na seji vlade, ki je bila 28.9.2022.

— Borut Pahor (@BorutPahor) November 10, 2022

Zunanja ministrica Tanja Fajon je poslankam in poslancem obrazložila, da je bila zaradi ugotovljene kršitve veleposlanika Kajzerja sprejeta odločitev, da se predsedniku republike predlaga predčasni odpoklic veleposlanika. "Minister za zunanje zadeve pripravi predlog odpoklica za obravnavo na seji Vlade, pred tem pa se posvetuje s predsednikom. Način posvetovanja s predsednikom republike pri odpoklicu veleposlanika v predpisih ni določen. V zvezi s tem se je izoblikovala praksa in na podlagi predpisa ter obstoječe prakse je potekal postopek posvetovanja in odpoklica. Kot je to običajno, so posvetovanja potekala pred sejo vlade," je povedala Fajon.

Poslanke in poslance je spomnila na dva primera odpoklica veleposlanikov, v času, ko je bil predsednik republike Borut Pahor, in sicer odpoklic slovenskega veleposlanika v Avstraliji, leta 2014 in letošnji odpoklic slovenskega veleposlanika v Turčiji. "V nobenem od teh primerov ni bilo pisnega posvetovanja o predlogu za odpoklic s predsednikom republike. Postopek ugotavljanja kršitev veleposlanika je bil izveden v skladu s predpisi," je dodala.

"Vlagatelji interpelacije menijo, da pri tem nepooblaščenem posredovanju depeše ni šlo za kršitev, češ da vsebina navedene depeše predstavlja informacijo javnega značaja in ne tajni podatek. Vsebina te depeše je sicer javna informacija, vendar pa je vsebina depeše ali stopnja njene tajnosti ne relevantna. V postopku je bilo ugotovljeno, da je veleposlanik Kajzer nepooblaščeno posredoval depešo, kršitev 45. člena Zakona o zunanjih zadevah in 16. b člena Pravilnika o varovanju osebnih podatkov MZZ, je bila storjena s samim nepooblaščenim posredovanjem vsebine depeše tretji nepooblaščeni osebi. Dejstvo je, da veleposlanik ni bil pooblaščen za razkritje depeše," je v obrazložitvi povedala Tanja Fajon.

"Zakaj veleposlanik ne more več voditi veleposlaništva? Ker je kršil zakonodajo, ni spoštoval pravil depešnega sistema in je dal prednost stranki pred državo. Veleposlanik je bil odpoklican, ker je kršil 45. člen Zakona o zunanjih zadevah," je še dodala.

V nadaljevanju svoje obrazložitve je Tanja Fajon pojasnila tudi uporabo depešnega sistema, ki ga uporablja ministrstvo za zunanje zadeve. "Gre za notranji in ne javni sistem. Gre za komunikacijo med ministrstvom in veleposlaništvi. Ker je vsak podatek lahko potencialno občutljiv z vidika odnosov z našimi partnerji v tujini ali z vidika nacionalnih interesov Slovenije, je sistem narejen tako, da se podatki ne pošiljajo, prvič, nepooblaščenim osebam in drugič, na nepooblaščen način. Depeše se lahko pošiljajo samo naslovnikom depeše in iz sistema lahko podatke iz depeše daje samo minister ali za to pooblaščena oseba. Zato se o pošiljanju depeše posebej označijo naslovniki, ki naj bi depešo prebrali," je povedala.

Ob tem je opozorila na sporno ravnanje nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, ki je na Twitterju objavil fotografijo računalniškega zaslona, na katerem je bila vidna depeša z dopisom o zaprosilu kandidatke za predsednico republike, naj se na veleposlaništvih objavi njen naslov z namenom zbiranja podpisov volilcev.

pic.twitter.com/LUSiA5dSOH

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 2, 2022

"Gre namreč za ustaljen postopek zbiranja podpisov na veleposlaništvih v tujini. Tak način je v veljavi že od leta 1997, torej že 25 let. To pravico imajo vsi kandidati za predsednika, vendar more prošnjo za zbiranje podpisov oddati kandidat sam," je povedala Fajon.

Ob tem je dodala, da je podobne prakse že uporabljala tudi stranka SDS, ki je predlagateljica njene interpelacije.

"Depeša, ki je bila poslana, je torej del ustaljene prakse. Njeno razkritje, torej posredovanje in objava na socialnem omrežju, tako ni povezano z razkritjem nemoralnih ali protizakonitih dejanj. Ni nikakršno žvižgaštvo, ima drugačne cilje in te poznajo protagonisti te interpelacije," je še dodala zunanja ministrica.

"Danes stojim pred vami samo zato, ker sem kot ministrica za zunanje zadeve ravnala tako, kot sem v Državnem zboru ob prevzemu funkcije pred vsemi vami prisegla, da bom spoštovala ustavni red, delovala po svoji vesti in za blaginjo Slovenije. Pred vami stojim zaradi dejstva, da sem spoštovala zakonodajo in ukrepala, kot sem bila dolžna ukrepati. To dejstvo je za nekatere poslance zelo moteče in boleče, da so zoper moje delo vložili interpelacijo," je v obrazložitvi odgovora na interpelacijo povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. 

Breznik je po pol ure dolgi obrazložitvi poslanke in poslance v državnem zboru pozval, da po opravljeni razpravi državni zbor zunanji ministrici Tanji Fajon izreče nezaupnico o njenem delu in jo s tem razreši s funkcije ministrice za zunanje zadeve. 

Po mnenju podpisnikov interpelacije je zunanja ministrica Tanja Fajon kršila zakon o zunanjih zadevah, saj se pred odpoklicem slovenskega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja ni posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem. 

"Pri tem, ko je Vlada Republike Slovenije v četrtek, 15. septembra, 2022 sprejela predlog o odpoklicu veleposlanika Združenih držav Amerike gospoda Toneta Kajzerja zaradi kršitve Zakona o zunanjih zadevah, domnevno zaradi zlorabe zaupnega depešnega sistema ministra za zunanje zadeve, gre za nedopustno zlorabo državnih oziroma javnih institucij v politične namene in za kršitev Zakona o zunanjih zadevah, ker predsednik Republike Slovenije z namero Vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen," je še povedal poslanec Breznik.

Po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije o delu in odgovornosti Ministrstva za zunanje zadeve, gospe Tanje Fajon, je šlo pri naročilu konzularnega sektorja MZZ za zlorabo depešnega sistema v korist ponovno ene kandidatke. Vsebina dopisa, ki je za eno kandidatko, ki je zbirala podpise, obrazce podpore v svoji kandidaturi postavila torej v privilegiran položaj, je bila že večkrat objavljena. Kot taka tudi sama narava sporočila ni bila takšna, da bi bilo utemeljeno stopnjevano stopnjo tajnost. Še več, takšno sporočilo predstavlja informacijo javnega značaja. Zato gre z dopisom ministra za notranje zadeve, dne 30. avgusta in posledično pri vpisovanju predmetnega elektronskega sporočila, za kršitev četrtega odstavka 153. člena Ustave Republike Slovenije," je v dopolnili obrazložitvi predlagatelja interpelacije povedal poslanec Franc Breznik.