Menu Item
Veljati je začel interventni zakon z nujnimi ukrepi za odpravo posledic in pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč prizadetim. Večina ukrepov bo veljala do konca leta, sledil bo zakon o obnovi.
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je zastavljen v štirih sklopih.
To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Povzemamo jih v članku Kakšno pomoč bodo dobili prizadeti in kako bo prispeval vsak od nas.
Na podlagi zakona bo ustanovljena vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic. V njenem sklopu bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu.
Denarne pomoči, moratorij …
Zakon med drugim prinaša posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.
Prizadeti bodo oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, pa oproščeni plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin se zagotavlja brezplačna malica oz. kosila, študentom pa podaljšanje statusa v prihodnjem študijskem letu. Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, samozaposlenim in drugim.
Premier Robert Golob je v četrtek ob potrjevanju zakona v DZ poudaril, da se morajo prizadeti za koriščenje ukrepov prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.
Ustanovljen sklad za obnovo
Eden od ukrepov je ustanovitev sklada za obnovo Slovenije, v katerega se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij. Vanj bodo prispevali tudi vsi zaposleni, in sicer z zaslužkom od dveh prostovoljnih solidarnostnih sobot, prve letos in druge prihodnje leto, oziroma s solidarnostnim prispevkom, ki se bo obračunal od dohodnine in še nekaterih drugih prejemkov. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje