Interventni zakon za odpravo posledic poplav prinaša ukrepe za prebivalstvo, gospodarstvo, občine ter javno infrastrukturo. Kakšni so ti ukrepi in kako jih bomo plačali?
Državni zbor je sprejel interventni zakon za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ukrepi iz zakona bodo veljali do 31. decembra letos, ukrepi s področja zaposlovanja tujcev pa do 31. avgusta 2024.
Vlada ukrepe deli v štiri sklope: pomoč za prebivalstvo, pomoč za podjetja in gospodarstvo, pomoč za občine ter sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi. Poseben del pa je zagotavljanje denarja za financiranje ukrepov s tako imenovanimi solidarnostnimi sobotami oziroma solidarnostnim prispevkom. Prav pri tem vprašanju se je razdelila politika, ki je po poplavah izkazovala veliko enotnost.
Solidarnostne sobote in solidarnostni prispevek
Zaenkrat še ni jasno, koliko denarja bo potrebnega zaradi poplav in koliko ter kako ga bo vlada zbrala. Jasno pa je, da bodo morali ljudje in podjetja prispevati s solidarnostnimi sobotami ali s solidarnostnim prispevkom.
Letos in prihodnje leto bodo po enkrat fizične osebe plačale solidarnostni prispevek v višini 0,3 odstotka dohodnine, pravne osebe pa 0,8 odstotka davka od dohodka pravnih oseb. Prispevek bodo plačali tudi tisti, ki so bili prizadeti v poplavah in tudi pravne osebe, ki so prejemnice kapitalskih dobičkov.
Višina prispevka pa se za posameznega delavca in delodajalca lahko zmanjša v primeru izvedbe solidarnostne sobote.
Podjetje se bo lahko skupaj z zaposlenimi prostovoljno odločilo, da oddela dve solidarnostni soboti, eno letos in eno prihodnje leto.
Delavec bo za delo na solidarnostno soboto upravičen do plače, se ji bo pa lahko s pisnim soglasjem odpovedal. V tem primeru bo njegov delodajalec ta znesek “izenačil”, oboje pa bo šlo v sklad za razvoj.
Za znesek, ki ga bosta delavec in delodajalec prispevala v okviru solidarnostne sobote, se bo zmanjšala njuna obveznost v okviru solidarnostnega prispevka.
UKREPI ZA PREBIVALSTVO
V sklopu pomoči prizadetim gospodinjstvom bodo starši oproščeni plačila vrtcev, če jih otroci v tem času niso obiskovali, urejena bo brezplačna prehrana za šolajoče, dijaki in študenti bodo oproščeni plačila oskrbnin.
Vlada nadalje širi skupino upravičencev za solidarnostno pomoč, prav tako bo zagotovila stanovanja za tiste, ki so v poplavah izgubili bivališča ali pa ta še niso primerna za življenje.
Prizadeti v poplavah bodo oproščeni plačila elektrike in zemeljskega plina, prav tako je vlada uvedla odlog plačil pri potrošniških kreditih in bančnih posojilih, obetajo pa se tudi davčne razbremenitve.
Enkratna solidarnostna pomoč
Prizadeti v poplavah lahko koristijo enkratno izredno socialno pomoč, ki jo je vlada zvišala na sedemkratnik cenzusa. Pomoč ni vračljiva in bo na voljo tudi tistim, ki sicer niso socialno ogroženi. Vlogo za pridobitev enkratne pomoči lahko oddate v centrih za socialno delo (CSD), ki pri razdeljevanju ne bodo upoštevali prihodkov in premoženja. Ocenjevanje škode bo potekalo preko CSD.
Samske osebe bodo lahko prejele do 4918,62 evra enkratne pomoči, par brez otrok 7622,30, štiričlanska družina pa 11.466 evrov, so navedli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Navedeni zneski so zgornje meje izplačil, znesek pa ne bo smel presegati nastale škode.
Prejemniki pomoči bodo najprej dobili izplačilo, kasneje pa bodo dokazovali škodo z računi.
Zakon med drugim uvaja tudi možnost solidarnostne pomoči za kmete in osebne asistente v višini 677 evrov.
Subvencije za najem stanovanj
Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. Kdor bo stanovanje najel na trgu, bo upravičen do subvencije najemnine.
Starejši od 65 let, ki jim je poplavilo hišo, pa so upravičeni do kriznih namestitev, brezplačnih nastanitev v domovih za starejše.
Oprostitev plačila elektrike in zemeljskega plina
Za odjemalce, ki so jim bili v poplavah objekti popolnoma uničeni in je odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja onemogočen, od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oprošča plačila računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin.
Odjemalci plina in daljinske toplote bodo imeli tudi pravico, da odstopijo od pogodb o obvezni priključitvi ali obvezni uporabi energenta, če do 1. oktobra še ne bo možno zagotoviti dobav, da se bodo lahko samostojno pripravili na zimo.
Odlog plačila kreditov in posojil
Banke in hranilnice, vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Sloveniji, bodo morale po zakonu kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobriti odlog odplačila posojila do 12 mesecev.
Pogoji se bodo razlikovali glede na višino škode. Vlogo morajo upravičenci oddati do konca leta. Na odloženi del glavnice lahko banka zaračunava obresti v višini 12-mesečnega euriborja (to je trenutno 4,1 odstotka) oziroma manj, če tako določa pogodba.
Zakon predvideva še ugodnejšo davčno obravnavo za tiste, ki so morali iskati začasno namestitev, ter dovoljenje občinam, da prebivalce, ki so ostali brez nepremičnin, oprostijo plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
UKREPI ZA GOSPODARSTVO
“Država ponuja roko pomoči na finančnem in davčnem področju podjetjem, ki s svojim delom omogočajo preživetje zaposlenim in njihovim družinam,” je ob predstavitvi sklopa pomoči gospodarstvu dejala Ajanović Hovnik. Vlada je sprejela ukrepe, ki so usmerjeni v ohranjanje dohodka, delovnih mest in čimprejšnje delovanje podjetja, poenostavljeni so postopki za zaposlovanje tujcev, ki bodo pomagali pri sanaciji. Posebno pozornost pa so pri ukrepih namenili tudi kmetom, ki bodo deležni davčnih razbremenitev in prilagojene prijave višje sile ali izrednih dogodkov.
Pomoč za samozaposlene
Vlada je v interventnem zakonu uredila tudi pomoč za samozaposlene (samozaposleni, družbeniki, kmetje …). Znižan je bil pogoj, vezan na padec čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči. Pomoč bodo zdaj prejeli vsi, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 odstotkov v letu 2023 v primerjavi z letom 2022.
Povračilo izplačanih plač delavcem in nadomestila za čakanje na delo
Delodajalci, pri katerih bodo njihovi delavci odpravljali posledice poplav, bodo upravičeni do povračila izplačanih plač tem delavcem. To pravico bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v Sloveniji. Za mesec avgust bodo prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala. Ob čakanju na delo bi sicer prejeli le 80 odstotkov plače.
Delavci, ki ne morejo na delo, ker je podjetje poplavilo ali je poškodovana infrastruktura do delovnega mesta, so do konca leta upravičeni do čakanja na delo oziroma višje sile in prejemanja 80 odstotkov plače. Od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država.
Prepoved odpuščanja delavcev
Za delodajalce, ki bodo koristili ukrep delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, se določa obveznost ohranitve zaposlitev delavca tudi po prenehanju koriščenja ukrepa, in sicer za obdobje enako prejemanja delnega povračila nadomestila plače.
Vabilo brezposelnim in upokojencem v javna dela
Vlada za vse brezposelne uvaja povabilo v javna dela za pomoč po poplavah. Brezposelni bodo lahko sodelovali v različnih delih: čiščenje, sanacija, pomoč v DSO … Vlada je ob tem povečala tudi plačilo zanje. Ljudje s peto stopnjo izobrazbe bo upravičen do polne minimalne plače, tisti s šesto stopnjo izobrazbe bodo prejeli 110-odstotkov minimalne plače, ljudje s sedmo stopnjo izobrazbe ali višjo pa 120-odstotkov minimalne plače. Gre za osebe v evidenci brezposelnih oseb, ki nimajo zdravstvenih omejitev.
Vlada je do konca letošnjega leta z ukrepom razširila tudi delo upokojencev iz 60 na 90 ur mesečno.
Moratorij na posojila
Tako kot prebivalcem bo tudi prizadetim podjetjem na voljo moratorij na posojilo za čas do 12 mesecev. Ukrep bo odvisen od višine škode, podrobnosti še niso znane. Vlogo morajo upravičenci oddati do konca leta. Na odloženi del glavnice lahko banka zaračunava obresti v višini 12-mesečnega euriborja (to je trenutno 4,1 odstotka) oz. manj, če tako določa pogodba.
Zakon predvideva še ugodnejšo davčno obravnavo za podjetja, ki bodo prizadetim nudila začasno namestitev.
Zaposlovanje tujih delavcev
Vlada je za čimprejšnjo odstranitev posledic poplav v interventnem zakonu predvidela tudi ukrep hitrejšega zaposlovanja tujih delavcev. Tujci bodo lahko začeli delo na podlagi izdanega delovnega dovoljenja, postopek pa se bo uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravo posledic poplav in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in bivanje v Sloveniji. V roku desetih dni po prihodu v Slovenijo bo tujcem zavod za zaposlovanje izdal soglasje k temu, da začnejo delati, v treh mesecih pa mora upravna enota presoditi, ali tujci dobijo enotno dovoljenje za bivanje in delo.
UKREPI ZA OBČINE
Ministrica za javno upravo je pojasnila, da se bo vzpostavila tehnična pisarna, ki bo organizirana na ravni vladne službe, njihov namen pa je pomoč in svetovanje za pripravo projektov. Dovoljeno bo večje likvidnostno zadolževanje občin, omogočena bo nemotena poraba donacij, ki jih občine prejemajo na račune.
Interventni zakon tudi predvideva porabo občinske proračunske rezerve, ki ne bo omejena. Poenostavitve so predvidene tudi na področju javnega naročanja, po sprejetju programa za odpravo posledic bodo občine dobile še dodatna sredstva v proračun za obnovo, stroške ravnanja z odpadki, ki so nastali ob poplavah, pa bo krila država.
Poleg tega zakon olajšuje pripravo občinskih prostorskih načrtov. Za projekte, ki ali dele projektov, potrebnih za odpravo posledic poplav in plazov po tem zakonu, se ne uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
Zvišanje meje za likvidnostno zadolževanje
Vlada z zakonom prizadetim občinam zvišuje mejo za likvidnostno zadolževanje v tem in prihodnjem letu (s pet na deset odstotkov izdatkov zadnjega veljavnega proračuna). Zvišujejo tudi mejo za zadolževanje za naložbe.
Dodatna proračunska sredstva za občine
Občinam bodo na voljo dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino pogoje, namen porabe in postopek bo določila vlada. Po besedah Boštjančiča so občinam omogočili tudi “nemoteno” porabo donacij, ki jih zbirajo na posebni postavki, tako da jim ne bo treba delati rebalansov.
Delež sredstev, ki jih občina nameni v proračunsko rezervo letos in v prihodnjem letu ne bo omejen, denar s te postavke pa bo občina lahko porabila tudi za financiranje sanacije v drugi občini.
SANACIJSKI IN PREVENTIVNI UKREPI NA JAVNI INFRASTRUKTURI IN VODOTOKIH
V četrtem sklopu so ukrepi, ki jih mora čim hitreje in učinkovito izpeljati država, in se nanašajo na sanacijo javne infrastrukture in izpeljavo preventivnih ukrepov na vodotokih. Predvidene so poenostavitve in pohitritve birokratskih postopkov, tudi na področju javnega naročanja. Vlada je že pripravila smernice za usposabljanje za tiste posameznike, ki bodo vodili postopke javnega naročanja. “Ob enem pa s predlogom zakona omogočamo tudi premestitve javnih uslužbencev na delovna mesta, kjer so potrebe večje, tudi med organi in zavodi,” je poudarila ministrica za javno upravo.
Vlada se je obnove lotila interdisciplinarno, zaupala jo je posvetovalni skupini, ki bo pod vodstvom strokovnjakov pomagala vladi. Interventnemu zakonu pa bodo kmalu sledili še drugi ukrepi za področje sanacije nepremičnin in nadomestnih gradenj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje