Tudi letos nam komarji ne prizanašajo in zdi se, da so njihovi piki najbolj številčni v mestih. Tako denimo v Ljubljani sprehajalci po Rožniku, Koseškem bajerju in Šišenskem hribu že opažajo povečano število komarjev – govorijo celo o invaziji. Na občini, kjer se težave zavedajo, pravijo, da se že vrsto let aktivno borijo proti komarjem. Da so ti vse večja nadloga, ki "skorajda onemogoča življenje v mestu", opozarja tudi biologinja in kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tea Knapič.
Po deževni in hladni pomladi smo le zakorakali v poletje. Visoke temperature in sončno vreme so ‘prebudili’ številne sprehajalce in izletnike, pa tudi komarje. Na eni izmed bolj priljubljenih zelenih točk v prestolnici, Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, sprehajalci govorijo celo o ‘invaziji’.
Bralka nam je sporočila, da se je že krajša vožnja s kolesom mimo parka Tivoli končala z več komarjevimi piki, tudi sprehajalci na Cankarjevem vrhu je niso odnesli nič bolje.
Največ komarjev opažajo na ozkih gozdnih poteh, kjer je zaradi nedavnega deževja zemlja še namočena, zrak pa vlažen.
Je komarjev res več?
Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije je za N1 povedala, da trenutno res opažajo povečano prisotnost komarjev na območju Rožnika in tudi drugod po državi, kjer so primerni pogoji za njihov razvoj. Kljub temu ne more z gotovostjo trditi, da je komarjev več, kot je to običajno za začetek poletja, a da so obilne padavine, ki so jim sledili topli in vroči dnevi, ustvarili idealne pogoje za razmnoževanje.
Knapič je dodala, da o obetih za letošnjo ‘sezono’ komarjev prav tako težko točno govori, a da zaradi opisanega vremena večje število komarjev lahko pričakujemo vsaj še nekaj dni ali celo tednov.
Dodala je, da so med komarji najbolj problematične invazivne vrste. “Invazivne vrste postajajo vse večja nadloga, saj nam skorajda onemogočajo življenje v mestu in preživljanje prostega časa v naravi.”
Tigrasti komarji pikajo tako ponoči kot podnevi
Biologinja in kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tea Knapič je za N1 tudi pojasnila, da med najpogostejše vrste komarjev v Sloveniji spadajo avtohtone vrste, kot sta nižinski poplavni komar (Aedes vexans) in kompleks navadnega komarja (Culex pipiens s. l.).
Med najbolj pogostimi vrstami je tudi invazivni tigrasti komar (Aedes albopictus). Tega je najpogosteje mogoče opaziti v urbanih območjih, skupaj z japonskim komarjem (Aedes japonicus), nadležen pa je predvsem zato, ker leti (in pika) tudi podnevi.
Tigrasti komar (Foto: PROFIMEDIA)
“Predlagamo ukrepe zoper komarje”
Ljubljančani na ‘invazije’ komarjev na zelenih površinah že vrsto let opozarjajo ljubljansko občino. “Kdaj boste začeli ukrepati proti komarjem? Vsi naokoli Ljubljane zaplinjajo, pršijo, ukrepajo.” je del ene izmed lanskih pobud občanov. “Na Golovcu so ogromni roji absurdno nasilnih komarjev,” piše v drugi pobudi iz avgusta.
Zapisi o nadležnih komarjih se najdejo tudi na različnih spletnih forumih: “Koseški bajer v Ljubljani katastrofa. Poleti imaš občutek, da si v komarjih nebesih.”
Težave opažajo tudi na območju Viča in Most: “Na območju Viča se srečujemo z vedno večjo nadlogo komarjev. Zaradi komarjev je v poletni sezoni praktično nemogoče gibanje, delo ali sedenje na vrtu. Komarji so moteči tudi med sprehodom po tem delu poti spominov in tovarištva. Predlagamo ukrepe zoper komarje.”
Zakaj ne insekticidom?
Na Mestni občini Ljubljana (Mol) pravijo, da se težave zavedajo. Za N1 so povedali, da je Ljubljana med najbolj aktivnimi občinami na področju preprečevanja širjenja tigrastega komarja, in pojasnili, zakaj za zatiranje ne uporabljajo insekticidov.
Razložili so, da se pri odločitvi opirajo na navodila NIJZ, kjer pravijo, da prisotnost in povečano število komarjev ne opravičujeta rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju, saj ti vplivajo tudi na druge insekte, na primer čebele. “Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega v Sloveniji do zdaj ni bilo,” so pojasnili.
Razlika med repelentom in insekticidom
Knapič je razložila tudi razliko med repelentom in insekticidom. Pri prvi skupini gre za snovi, ki odganjajo žuželke in preprečujejo, da bi se nam približale ali nas ugriznile. Delujejo tako, da na naši koži ali oblačilih ustvarijo pregrado, ki žuželkam ni prijetna, in jih s tem odganjajo.
Insekticidi pa so snovi, ki žuželke ubijajo ali jih onesposobijo. Delujejo na različne načine, na primer z napadom na živčni sistem žuželk ali poškodovanjem njihovega telesa. Insekticidi se uporabljajo za nadzor populacij žuželk na različnih mestih, kot so domovi, vrtovi in kmetijska področja.
Kaj torej dela občina?
Na občini poskušajo populacijo komarjev zmanjšati na drugačne načine, so dodali. Pred dvema letoma so tako tudi v prestolnici poskusno uporabili sredstvo Aquatain, s katerim se proti komarjem borijo v treh obalnih občinah.
A testiranje na dveh lokacijah ni prineslo želenih rezultatov, zato se na občini niso odločili za nadaljnjo uporabo. “Sredstvo učinkuje do štiri tedne, če vmes ni dežja, po tem se razgradi na neškodljive komponente. Testirali smo ga na dveh lokacijah – lovilnika olj v Sneberjah in Ježici. Sredstvo se je izkazalo za delno učinkovito, ga je pa bilo treba vnašati precej pogosto, po vsakem dežju,” so zapisali v odgovoru za N1.
Trenutno preučujejo tudi pilotni projekt na Hrvaškem, kjer v okolje vnašajo sterilne samce komarja. Ko bodo znani končni rezultati projekta, in če se bo rešitev izkazala za učinkovito, bodo biološko metodo zmanjševanja števila komarjev poskusili tudi v Ljubljani, so pojasnili na občini. Ob tem so dodali, da je že zdaj jasno, da je metoda primerna zgolj za tigraste in ne za navadne komarje. “Poleg navedenega pa vsako leto izvajamo številne ozaveščevalne dejavnosti,” so dodali.
Biologinja Knapič je kot eno izmed bolj uspešnih ozaveščevalnih akcij ljubljanske občine omenila ljubljanske Žale, kjer skoraj ni več lončkov ali vaz, v katerih bi se lahko razvijali komarji. “Na žalost pa je drugod po mestu še vedno veliko mest, primernih za razmnoževanje komarjev,” je dodala.
Kako se lahko zaščitimo sami
Tako občina kot Knapič opozarjata, da se pred komarji v prvi vrsti lahko zaščitimo sami. Za to lahko uporabimo različne repelente za oblačila in kožo, odganjalce komarjev, pa tudi mreže proti komarjem. Učinkovito pomaga tudi odstranjevanje stoječe vode. Že kozarec stoječe vode namreč lahko napaja več sto komarjev. “Njihovo gojišče pa je lahko tudi vrtno posodje, v katerem prestrezamo deževnico ali kjer shranjujemo vodo za zalivanje,” pravijo na občini. Knapič je med območji, kjer se lahko razmnožujejo komarji, omenila še neočiščene žlebove, zalivalne posode in vlažne folije.
V primeru uporabe repelentov in insekticidov jih je treba uporabljati odgovorno, saj lahko pretirana uporaba povzroči odpornost komarjev proti tem snovem. “S tem preprečimo, da bi komarji razvili odpornost, kar bi lahko vodilo v situacijo, kjer ob kriznih razmerah ne bi imeli učinkovitih sredstev za uravnavanje njihove populacije,” je poudarila Knapič. Zaključila je, da bi bila za trajen nadzor oziroma zmanjšanje števila komarjev verjetno potrebna kombinacija več pristopov, koristna pa bi bila tudi vzpostavitev stalnega in celovitega sistema monitoringa ter nadzora komarjev.
Komarji lahko razvijejo odpornost proti repelentom in insekticidom
Pred komarji se na sprehodu lahko zaščitite tudi sami – z uporabo repelentov, ki bi morali žuželke načeloma odgnati. Kljub temu pa je mogoče, da komarji sčasoma razvijejo odpornost proti določenim repelentom, še posebej če se isti repelenti pogosto in dolgotrajno uporabljajo, opozarja Knapič. Medtem ko o razvijanju odpornosti proti repelentom še ni veliko znanega, obstaja več dokazov, da komarji sčasoma razvijejo odpornost na insekticide.
“Podobno kot pri bakterijah, ki lahko postanejo odporne proti antibiotikom, se tudi pri komarjih lahko razvije odpornost zaradi genetskih mutacij in naravne selekcije,” je razložila.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje