Iskanje preživelih po ladijski nesreči v Grčiji se končuje

Grška obalna straža danes s fregato, tremi patruljnimi čolni in helikopterjem za zdaj še nadaljuje z iskanjem morebitnih preživelih, pri čemer jo ovira močan veter. Upanja na rešitev morebitnih preživelih sicer praktično ni več, grški mediji pa so že pred tem ugibali, da bodo oblasti iskalne akcije ta konec tedna postopoma končale.
Grške oblasti so danes Evropski policijski urad (Europol) zaprosile za pomoč pri preiskavi nesreče, da bi ugotovili, kdo je pri tihotapljenju migrantov igral vodilno vlogo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V četrtek je namreč grška policija na podlagi pričevanj preživelih prijela devet preživelih, državljanov Egipta, starih med 20 in 40 let, ki so obtoženi povzročitve smrti iz malomarnosti, trgovine z ljudmi in članstva v kriminalni združbi. Eden od njih naj bi bil kapitan ladje. Po navedbah preživelih naj bi ljudje za nevarno pot čez Sredozemlje plačali med 5.000 in 6.000 evrov. Po poročanju grškega časnika Kathimerini je eden od aretiranih priznal, da je prejemal denar za delo na ladji, drugi pa so vse obtožbe zanikali. Pripadali naj bi skupini tihotapcev, ki naj bi v zadnjih mesecih organizirala do 18 nevarnih prehodov z libijske obale v Italijo, je poročala grška državna radiotelevizija ERT.

Natančno število ljudi, ki so bili v času nesreče na ladji, še vedno ni znano. Po besedah rešenih prebežnikov jih je bilo na krovu več kot 700, od tega približno 100 otrok. Večina jih očitno ni mogla pravočasno zapustiti 30 metrov dolge in zarjavele ladje, ko se je ta v sredo zjutraj prevrnila in potonila približno 92 kilometrov od jugozahodne obale Peloponeza. Ladja je sicer izplula iz Libije, namenjena pa je bila v Italijo.
Po podatkih obalne straže so doslej našli 78 trupel, rešili pa so 105 ljudi, ki so jih nastanili v pristanišču Kalamata.

V Grčiji se medtem vrstijo obtožbe na račun tako trenutne prehodne kot nekdanje vlade. Prihajajo v največji meri iz levičarskih strank. Te odgovornost za nesrečo pripisujejo predvsem nekdanji konservativni vladi in njenemu strogemu nadzoru na morju. Zaradi tega naj bi namreč tihotapci izbirali nevarnejše in daljše poti, da bi dosegli Italijo.

Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.