"Izdati rdeče opozorilo je zelo težka odločitev, zavedamo se odgovornosti"

Zaradi pričakovanih ekstremnih padavin je agencija za okolje (Arso) v minulih dneh za del države izdala rdeče opozorilo. Ob močnih in dolgotrajnih krajevnih nalivih so bile možne tudi poplave, a se napoved k sreči ni uresničila, rdeče opozorilo pa so spremenili v oranžno.

Je bilo opozorilo nepotrebno in ali lahko prepogosta opozorila povzročijo izgubo zaupanja v institucije, kot je Arso?

"Izdati rdeče opozorilo je za nas zares zelo težka odločitev," je ob robu mednarodne konference Evropske meteorološke zveze, ki ta teden poteka v Ljubljani, izpostavila direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo pri Arsu Mojca Dolinar. Poudarila je, da se zavedajo odgovornosti.

"Zavedamo se te odgovornosti, da ko je izdano rdeče opozorilo, se aktivirajo tudi različne službe, to opozorilo ima velike posledice in smo zelo previdni," je povedala Dolinar, a dodala, da dogodki, kot je bil včerajšnji, "še vedno niso 100-odstotno napovedljivi".

Vlogo pri tem igra tudi majhnost Slovenije. "Lahko se zgodi zelo podoben dogodek samo nekaj kilometrov stran, to je pri nas že na Hrvaškem, kot smo videli prejšnji teden," je opisala.

Kot je pojasnila, bo tovrstna negotovost pri vremenskih napovedih "ostala in na neki način jo moramo sprejeti".

Poudarila je, da so zelo previdni, ko gre za vremenske dogodke, ki lahko terjajo tudi življenja. "Če je velik potencial za tak dogodek, tudi izdamo rdeče opozorilo," je še dejala Dolinar.

Računski meteorološki modeli so dandanes ključni za napovedovanje vremena. Sposobni so zelo podrobnih napovedi, ki pa so zaradi nepredvidljivega značaja vremenskega dogajanja vseeno časovno in prostorsko negotove, so pri Arsu pojasnili v objavi na družbenih omrežjih.

"Glavnina dogajanja v prvem delu sredinega dogodka, je bil od naših krajev odmaknjena le nekaj 10 km. Na območju Linjana in Gradeža je po poročanju v kratkem času krajevno padlo okoli 200 mm dežja. Še močnejši nalivi pa so tokrat ostali nad morjem," so opisali.

Kako bo pri napovedih pomagala umetna inteligenca?

Med glavnimi temami mednarodne konference Evropske meteorološke zveze, ki ta teden poteka v Ljubljani, je sicer umetna inteligenca in njena vloga pri napovedovanju vremena. Na konferenci sodeluje več kot 600 udeležencev, njena organizacija v Sloveniji pa po besedah predstavnikov Arsa pomeni potrditev dobrega dela slovenskih meteorologov.

Kot je povedala Dolinar, računajo na pomoč umetne inteligence pri napovedovanju ekstremnih hidroloških in meteoroloških dogodkov ter tudi spremljanju podnebnih sprememb. "Imamo že prve hidrološke modele, kjer uporabljamo umetno inteligenco. V nekaterih primerih delujejo bolje, v drugih pa še vedno slabše kot klasični modeli," je razložila.

Ob tem je spomnila, da gre šele za začetke uporabe umetne inteligence. "V prihodnosti si obetamo, da se bodo ti modeli še izboljšali, predvsem imajo velik potencial v hidrologiji," je dejala.

Izpostavila je tudi v Sloveniji razvito metodologijo, ki jo je na konferenci, na kateri v teh dneh sodeluje 600 strokovnjakov s področja meteorologije in hidrologije, predstavil Matjaž Ličer z agencije za okolje in morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo ter predstavlja primer tega, kako se lahko umetno inteligenco učinkovito uporablja za izboljšanje oceanografskih napovedi.

Kljub pospešenemu razvoju umetne inteligence je Dolinar spomnila tudi na ključno vlogo strokovnjakov. To je bil eden od poudarkov konference. "Eden ključnih zaključkov je bil, da bo kljub zelo dobrim orodjem, ki nam jih umetna inteligenca lahko priskrbi, končna odločitev še vedno na ljudeh, strokovnjakih," je podčrtala.

Opozorila je na pomembnost organizacije konference Evropske meteorološke zveze v Sloveniji. "To je priznanje, da smo zaupanja vredna strokovna institucija tudi na ravni Evrope, hkrati pa priložnost za naše strokovnjake, da pokažejo svoje dosežke in na čem delajo," je poudarila.

Na hitri razvoj umetne inteligence na področju meteorologije je v izjavi opozorila tudi meteorologinja z agencije za okolje in predsednica slovenskega meteorološkega društva Tanja Cegnar. "Razvoj na tem področju je izjemno hiter. Pravzaprav si nihče med nami niti ne predstavlja, kaj bo to pomenilo čez pet let, kaj bo to pomenilo za naše delo in seveda tudi za storitve, ki jih ponujamo," je poudarila.

Udeleženci konference so po njenih besedah pozornost namenili vprašanju, kako znanost pripeljati do ljudi. Razpravljali pa so tudi o tem, kako pravilno izbirati podatke. "Danes imamo podatkov na voljo pravzaprav preveč in marsikdo, ki je prišel na konferenco v Ljubljano, je rekel, da je pogledal tri ali pa štiri različne spletne strani ali pa aplikacije o vremenski napovedi v Sloveniji in vsaka med njimi je bila nekoliko drugačna. Torej, boriti se moramo tudi za to, da ljudem pokažemo, katere informacije so zanesljive, katerim lahko zaupajo, kajti moderna tehnologija je prinesla tudi veliko informacij, ki so včasih tudi napačne ali pa zavajajo," je opozorila.