Menu Item"Sloveniji je uspel zgodovinski met. Uspelo nam je, pa četudi samo za kratek trenutek, v dobro zgodbo povezati tako ZDA kot tudi Rusijo. S tem je Slovenija ponovno dokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, bistveno večja od naše velikosti," je uspešno izmenjavo obsojencev med Zahodom in Rusijo, v katero je bila vpletena tudi Slovenija, komentiral predsednik vlade Robert Golob.
Del ene največjih izmenjav zapornikov med zahodnimi zavezniki in Rusijo po koncu hladne vojne, do katere je prišlo v četrtek v turški Ankari, sta bila tudi v Sloveniji prijeta ruska vohuna Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva.
Le dan pred tem sta agenta ruske obveščevalne službe SVR na tajnem sojenju na okrožnem sodišču v Ljubljani priznala krivdo.
Kot je po uspešno izvedeni operaciji izmenjave obsojencev povedal premier Robert Golob, je od prvega dne verjel, da nam lahko ta podvig uspe. “Pa vendar je v pogajanjih te vrste, še posebej, ko potekajo v popolni tajnosti, ključno osebno zaupanje med voditelji. S predsednikom ZDA Joejem Bidnom sem nazadnje govoril včeraj zvečer, ko se je zahvalil meni osebno in slovenskemu narodu za ta ključni doprinos, da je do reševanje nedolžnih življenj iz ruskih zaporov lahko prišlo,” je dodal.
“Sloveniji je uspel zgodovinski met. Uspelo nam je, pa četudi samo za kratek trenutek, v dobro zgodbo povezati tako ZDA kot tudi Rusijo. S tem je Slovenija ponovno dokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, bistveno večja od naše velikosti,” je še povedal Golob.
Ključno je bilo srečanje na Münchenski varnostni konferenci
Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk pa je dejal, da se je predsednik vlade vse od aretacije ruskih vohunov decembra 2022 zavzemal za njuno izmenjavo. “Leto dni so o tem z rusko stranjo potekali pogovori v popolni tajnosti. Letos februarja, ob robu Münchenske varnostne konference, pa je na srečanju s podpredsednico ZDA Kamalo Harris dozorel načrt za skupno izmenjavo obsojencev, v katero bo vključena tudi Nemčija. Julija letos je bila izmenjava opravljena,” je povedal.
Pogovor s podpredsednico ZDA je potekal le dan po tistem, ko je umrl ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, zato so bili po besedah državnega sekretarja “vsi malo v šoku”. “Ko smo ravno začeli delati na načrtu za izmenjavo, je prišlo do smrti Navalnega, o kateri si lahko vsak misli svoje. Ampak to je bil takrat slab znak. Hkrati pa smo bili odločni, da z izmenjavo ob prvi priliki nadaljujemo in začnemo delati naprej. O tem ni nobenega dvoma. Je bil pa to kar težek dan. Vzpostavili smo tudi odnos s podpredsednico, za katero lahko rečem, da je kar empatična oseba,” je povedal in dodal, da so se te menjave takrat lotili bolj srčno kot tehnokratsko.
Wall Street Journal je poročal, da naj bi bil dogovor o izmenjavi sicer dosežen že 15. februarja, del izmenjave pa naj bi bil tudi Navalni, ki je nato 16. februarja v ruskem zaporu umrl.
Vloge vohunov Volk v Sloveniji za zdaj ni želel podrobneje komentirati. Na vprašanje, ali sta pri nas širila prorusko propagando in ali sta Slovenijo prepoznala kot šibki člen Nata, ni odgovoril. Je pa dejal, da je vsako ugibanje enako dobro kot drugo.
“Ne dvomite pa o tem, da sta bila zelo, zelo, zelo pomembna,” je poudaril. “Ker določene aktivnosti še vedno potekajo, bo čas za analize njune vloge šele prišel, zato za zdaj ne bi govoril o podrobnostih,” je dodal.
Preiskava še poteka
Novinar N1 Luka Mlakar je Volku tudi zastavil vprašanje, ali preiskujejo ljudi, s katerimi sta bila ruska vohuna v Sloveniji v stiku, kakšne so transakcije, kam sta vohuna nakazovala denar, s kom sta poslovala in na kakšen način sta delovala proti Sloveniji.
“Z vohunjenjem. Priznala sta, da sta vohuna, a je sojenje bilo tajno. Samo objava sodbe je bila javna, zato o tem, kaj točno sta počela, ne morem govoriti. Ampak vse, kar ste našteli, sta delala in se še danes preiskuje.”
Poznavalci so si enotni, da se je Slovenija pri tej izmenjavi zapornikov pokazala kot izjemno kredibilen partner pri zahodnih zaveznikih. Kako lahko Slovenija iztrži to uslugo? Volk je odgovoril, da se z vprašanjem nacionalne varnosti ukvarja že od časa, ko Slovenije še ni bilo. “In lahko povem, da je v sodelovanju na področju varnosti na mednarodnem prizorišču, najtežje pridobiti zaupanje. Izjemno težko je pridobiti zaupanje drugih varnostnih služb, da s teboj delijo informacije. Še težje pa je dobiti spoštovanje. In zdaj imamo zaupanje in spoštovanje,” je dejal državni sekretar.
“Kako bomo to unovčili, bo odvisno od nas. Zagotovo pa bo to pomenilo, da bosta dve partnerski službi – še posebej ameriška obveščevalna služba Cia in nemška BND – še tesneje sodelovali z nami v vseh prizadevanjih, od organiziranega kriminala do prizadevanj za stabilnost na Balkanu, do spremljanja migracijskih poti. Do vsega tistega, kar ogroža varnost in stabilnost in Evrope. To je raven višjega sodelovanja z vsemi in je malo, če rečem, da bomo v tem igrali v prvi ligi.”
“Slovenija bo lahko okrepila svojo vlogo na Balkanu”
V nadaljevanju je dodal, da lahko Slovenija v bodoče pridobi informacije, ki so pomembne za varnost in stabilnost naše države.
“To je veliko. Obveščevalci radi sodelujejo, neradi pa menjajo informacije. Zdaj je spoštovanje in zaupanje na najvišji možni ravni. Zakaj? Zato, ker je testirano. Najbolj zaupanja vredne so testirane zgodbe – tako bo Slovenija lahko zaprosila za najbolj pomembne informacije, lahko bo dodatno dvignila raven delovanja obveščevalnih služb in vseh tistih, ki se ukvarjajo z varnostjo Slovenije. Da ne govorim o tem, da bo lahko Slovenija okrepila vlogo na Balkanu, kjer bomo lahko s temi partnerji prispevali kar največ, da bo ta naša soseščina ostala mirna in stabilna, saj bomo pri tem imeli najbolj pomembne partnerje,” je dejal.
O izmenjavi ruskih zapornikov so se z Rusijo dogovarjali “kvalificirani slovenski sogovorniki”, je potrdil Volk in ponovno poudaril, da je imela Slovenija pomembno moralno vlogo.
Na vprašanje, ali je bila kazen za ruska vohuna zaradi tega dogovora in izmenjava kaj nižja, pa je Volk dejal, da je sodstvo neodvisna veja oblasti in zanikal pogovore med tožilstvom, sodstvom in diplomacijo. Dodal je, da je predsednik vlade v tej zgodbi nastopal kot državnik, sam pa kot svetovalec za nacionalno varnost, kjer je sodeloval tudi z Jakom Sullivanom, svetovalcem za nacionalno varnost ZDA.
Volk je dejal, da je premier Golob z ameriškim predsednikom Bidon govoril dvakrat. Prvič 21. julija, na dan, ko je ameriški predsednik Biden umaknil predsedniško kandidaturo za nov mandat. Zadnjič je z njim govoril včeraj zvečer, ko se mu je Biden zahvalil za vlogo Slovenije v obsežni izmenjavi. Na vprašanje, kdaj je Slovenija spoznala, da ne gre za argentinska državljana, ampak ruska vohuna, je Volk dejal, da je bilo to decembra 2022, ko sta bila aretirana. V Slovenijo sta po njegovih besedah prišla pred sedmimi leti.
“Lahko rečem, da smo z obema obsojencema in njunimi otroki ravnali tako, kot se spodobi in lahko rečem, da sem na to in vse tiste, ki so pri tem pomagali, ponosen,” je poudaril Volk. Izmenjava zapornikov je po njegovih besedah najboljši dokaz za to, da je dialog med Rusijo na eni in Zahodom oziroma ZDA na drugi strani mogoč. “Zdaj imamo dokaz, da je to mogoče in da lahko nadaljujemo tudi s kakšnim bolj vsebinskim dialogom z rusko stranjo. Bil bi že čas za to,” je dodal Volk.
Ameriški predsednik Joe Biden se je po zgodovinski izmenjavi 24 zapornikov najprej v pisni izjavi, pozneje pa tudi v nastopu pred novinarji zahvalil zavezniškim državam – tudi Sloveniji, ki je sodelovala v operaciji. Kot je dejal, je zato pomembno po vsem svetu imeti prijatelje, ki jim lahko zaupaš in se nanje v takšni trenutkih tudi zaneseš.
Ob sprejemu Američanov v domovini pa je Biden znova omenil Slovenijo. Dejal je, da je Slovenija potegnila pravo potezo ob pravem času. “Poklical sem države in jih prosil, naj storijo nekaj, kar je v nasprotju z njihovimi interesi. Govoril sem z Nemčijo in Slovenijo, ki se je pridružila v zadnjem trenutku,” je povedal. CNN poroča, da naj bi bil po navedbah enega izmed visokih uradnikov Bele hiše klic med Bidnom in slovenskim premierjem “zadnji košček sestavljanke” v zgodovinski izmenjavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje