Menu Item
Številne ulice v starem mestnem jedru Izole so ob vsakem malo večjem nalivu pod vodo. "Pa če morje poplavlja ali ne," se jezijo domačini, ki so konec oktobra in v začetku novembra redno hiteli postavljati protipoplavne vreče in deske pred domača vrata. Kot pravijo, je glavni problem kanalizacijski sistem, ki je narejen tako, da so fekalne in meteorne vode združene v eno cev, ki pa je "občutno preozka, da bi požrla tako veliko količino vode". Posledično je ob vsakem večjem deževju ali močnejšem nalivu sistem preobremenjen, voda pa iz jaškov bruha na ulice. Kdaj in kako bo ukrepala občina? In kaj o mešanem kanalizacijskem sistemu pravi inšpektorat?
Jutra konec oktobra in v začetku novembra so se za Izolane namesto z budilko začela z zvokom sirene, ki je opozarjala na poplavljanje morja.
Gasilci so bili glede na napovedi nekaj dni zapored v pripravljenosti od zgodnjih jutranjih ur, spremljali so razmere na terenu in postavljali baraže, ki so mesto zaščitile pred vdorom morja.
Takrat je vodja tamkajšnje civilne zaščite Zdenko Deželak za N1 povedal, da jim večjo težavo kot morje – valovom so z baražami preprečili, da bi zalili mestno jedro – v resnici predstavljajo meteorne vode. “Trenutno imamo težavo s podtalnico oziroma kanalizacijo, ker morje pritiska po kanalih. Voda udarja na ulice, gasilci skušajo razmere reševati s črpanjem, ampak so zelo omejeni, ker gre za ogromno količino vode.”
Iz istega razloga so bili na terenu do tretje ure zjutraj točno en teden kasneje. Najhuje je bilo med 1. in 2. uro: okoli 20 centimetrov vode je bilo na Manziolijevem trgu, Ljubljanski ulici in bližnjih delih mestnega središča.
A po besedah domačinov so škornji ob vsakem obilnejšem deževju nujna oprema – če želijo od ali do doma priti suhi – že vse od gradnje nove kanalizacije pred več kot desetletjem. “In to ne glede na plimovanje morja,” je dejal Milejdi Prinčič.
Iz izkušenj pove, da so najbolj na udaru Ulica ob stolpu, Skladiščna ulica, Kocijančičeva ulica, Sončno nabrežje in Veliki trg, pritlični prostori pa so zaradi nenehnih poplav praktično neuporabni.
“V predhodnih nalivih nam je poplavilo pohištvo, pralni in sušilni stroj, kolesa, hrano, kot sta krompir in čebula. Niti avtomobila ne moreš parkirati v garažo, saj ne veš, kdaj bo poplavljalo,” je pripovedovala ena od obupanih domačink.
Po njenih besedah so morali že drugič zamenjati notranja vrata, saj so se napojila z vodo, osvežili so tudi notranje omete. “Vsaka poplava povzroča dodatne stroške in nejevoljo, saj so v meteornih vodah prisotne še fekalije.”
Trdi, da so se prebivalci starega mestnega jedra že večkrat obrnili tako na krajevno skupnost kot komunalo in občino, a brez uspeha.
“Tudi prejšnji župani so bili že večkrat na ogledu, a zgodilo se ni nič. Celo priznali so, da so združili meteorne vode s fekalijami v enotno cev, ki je preozka. Rečeno nam je bilo, da so te obilne padavine ekstremni pojav, ki ga pred leti ni bilo, gradnja kanalizacije pa ni bila predvidena za take razmere,” se spominja.
Občina Izola: “Težav se zavedamo”
Na Občini Izola so za N1 priznali, da se težav, ki jih imajo ob nalivih stanovalci v nekaterih ulicah starega mestnega jedra, zavedajo, a gre po njihovih besedah za kompleksne okoliščine.
“Ko je količina padavin velika oziroma ko pade veliko dežja v kratkem času, meteorne vode napolnijo mešani kanalizacijski sistem in pride do preobremenitve sistema,” so pojasnili.
Pri novejših gradnjah meteornih vodov v Izoli so protipoplavne lopute že vgrajene, a se te ob plimovanju zaradi visoke morske gladine zaprejo in tako preprečijo odtekanje meteornih voda v morje, so dodali.
“Prav zato je občina naročila študijo ogroženosti celotnega mestnega jedra z možnimi rešitvami, ki bo podlaga za oceno stroškov za odpravo te problematike,” mirijo občane.
Študija naj bi bila pripravljena v približno enem mesecu, možnih rešitev pa je več: ločitev fekalne kanalizacije in ureditev zbiralnikov meteorne vode v nižjeležečih ulicah v kombinaciji s črpalkami in tlačnimi vodi v morje.
“Gre za kompleksno naložbo, ki bo terjala obnovo celotne komunalne infrastrukture in vnovično tlakovanje ulic. Za vse te ukrepe občina pričakuje, da jih bo potrdila prav omenjena študija,” so še dodali.
Je možna celo odškodninska odgovornost?
Številni Izolani se sprašujejo, kako je mogoče, da “imamo v 21. stoletju meteorne vode speljane skupaj s fekalijami”.
Na inšpektoratu za okolje in energijo so pojasnili, da je javno kanalizacijsko omrežje v občini lahko urejeno tudi kot mešano, torej da so komunalne in padavinske vode speljane skupaj. A dejstvo je, so dodali, da mora biti zmogljivost sistema dovolj velika, da sta odvajanje in čiščenje ustrezna.
“Ob tem dodajamo, da je v primeru povzročanja škode zaradi nepravilno urejenega odvodnjavanja kanalizacije (in ne gre za izredne dogodke) lahko podana tudi odškodninska odgovornost, kar pa presoja pristojno sodišče v sodnem postopku.” Prijav na to temo sicer inšpektorat ni prejel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje