Izplačilo delovne uspešnosti v novem letu: podrobnejših kriterijev še ni

V prihodnjem letu bodo javni uslužbenci, za katere bo nadrejeni ocenil, da dosegajo nadpovprečne rezultate ali opravljajo dodatno delo, lahko dobili izplačano delovno uspešnost, ki združuje trenutno ločeno delovno uspešnost in dodatek za povečan obseg dela.

Splošni kriteriji za dodelitev delovne uspešnosti so že določeni v zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je del plačne reforme. Vlada je ob tem še pred začetkom reformnih pogajanj vztrajala, da je treba v posameznih plačnih stebrih zaradi različnosti del, ki jih opravljajo javni uslužbenci, določiti podrobnejše kriterije za vsako dejavnost posebej. Vladni in sindikalni pogajalci so na današnjih pogajanjih ugotovili, da jim po stebrih dogovorov o kriterijih še ni uspelo doseči. Prav tako še niso našli kompromisa, kateri vse stroški naj bi se odštevali od prihrankov za izplačilo delovne uspešnosti.

Po besedah državne sekretarke in namestnice vodje vladne pogajalske skupine Mojce Ramšak Pešec bodo dogovor o omenjenih vprašanjih poskušali doseči do 15. januarja, s čimer bi še ulovili pravi čas za izplačilo januarske plače v februarju. Če dogovora ne bi bilo, bodo delovno uspešnost delodajalci izplačali na podlagi splošnih zakonskih kriterijev. Tako državna sekretarka, ki je v izogib dvomom, kako bo potekalo izplačevanje delovne uspešnosti, napovedala, da bo vlada posameznim proračunskim uporabnikom poslala dopis, v katerem bo podala vsa pojasnila glede načina izplačevanja delovne uspešnosti, ki jo bo sicer mogoče izplačevati mesečno, na tri mesece ali pol leta. Znašala bo lahko največ trideset odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca.

Vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin, Jakob Počivavšek, meni, da izplačilo delovne uspešnosti zgolj na podlagi zakonskih določil ne bi bilo dobro ne za vlado ne za sindikate, zato upa na sklenitev dogovora. Tudi o tem, kateri stroški se bodo odštevali od prihrankov za delovno uspešnost. Vlada bi vanje rada vključila tudi stroške za študentsko delo, delo upokojencev in pogodbeno delo, s čimer se sindikati ne strinjajo, saj bi to pomenilo manj denarja za tovrstno nagrajevanje prizadevnih javnih uslužbencev.

Ob tem so na današnjih pogajanjih sindikati, kot je povedal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Branimir Štrukelj, vlado pozvali, naj ponovno "normalizirajo" uporabo 22. člena zakona o skupnih temeljih, s katerim so delodajalci dobili možnost, da z dodatnimi plačnimi razredi nad izhodiščnim nagradijo zaposlenega, ki ga želijo obdržati oziroma privabiti manjkajoči kader iz gospodarstva. "Nenazadnje je vlada s tem instrumentom v Bruslju branila reformo."

Spomnimo, finančni minister Klemen Boštjančič je s septembrskim dopisom neposredne in posredne proračunske uporabnike opozoril, naj ne posegajo po tej možnosti, če za to nimajo denarja, kar je ponekod, kot smo že pisali, povsem ustavilo omenjeno uporabo člena. Sindikati pa so na novembrskih pogajanjih zahtevali podatke o posledicah omenjenega dopisa.

Državna sekretarka Ramšak Pešec je danes povedala, da so zbrani podatki pokazali, da naj bi v šolstvu po dopisu finančnega ministra število soglasij dejansko upadlo. "Imamo pa tudi kakšen resor, kot je sociala, kjer do bistvenega padca ni prišlo."

Tako državna sekretarka, medtem ko je Počivavšek dejal, da naj bi se v socialnem varstvu število soglasij glede na predstavljeno gradivo prepolovilo, medtem ko v zdravstvu niha.