Menu Item
Predsednik vlade Jenez Janša in predsednik državnega zbora Igor Zorčič sta ob praznovanju kulturnega praznika državljane nagovorila v poslanicah. Janša je poudaril, da je vlada v letu 2021 kulturi zagotovila rekorden proračun v višini 238 milijonov evrov. Zorčič pa je opozoril, da ta denar ni bil enako dosegljiv za vse. "Brez denarja so ostale nekatere kulturne organizacije," je poudaril.
Predsednik vlade Janez Janša je ob kulturnem prazniku poudaril, da vlada, ki se po njegovi oceni zaveda pomena kulture za narodovo identiteto in obstoj, namenja posebno pozornost, ki ni merjena v besedah, ampak v dejanjih in številkah. “Veseli me, da je bilo za slovensko kulturo v preteklih dveh letih veliko narejenega. Čeprav vem, da bodo tudi tokrat glasni zvočniki tistih, ki na kulturo gledajo skozi demagogijo in subjektivne občutke, se dejstev, podkrepljenih s številkami, ne da preglasiti. Številke govorijo, da Slovenija namenja kulturi nadpovprečen delež bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča na visoko mesto v primerjavi z drugimi evropskimi državami,” je poudaril.
V letu 2021 je bil za kulturo po zagotovljen rekorden proračun v zgodovini samostojne Slovenije v višini 238 milijonov evrov. To je kar za četrtino več od proračuna, ki ga je za kulturo za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada. Povečale so se investicije v javno kulturno infrastrukturo, sredstva za založništvo, knjižno in filmsko dejavnost, sredstva s področja ustvarjalnosti, povečala pa so se tudi sredstva za delovne štipendije in samozaposlene. Tudi v okviru protikoronskih paketov so bili sprejeti številni interventni ukrepi za pomoč ustvarjalcem na področju kulture.
“Praznik kulture je dan, s katerim izražamo svojo zahvalo”
Janša je poudaril, da je vlada v tem mandatu sprejela tudi strateški dokument na področju kulture, ki ga ni bilo od leta 2018. Poslanstvo resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022 – 2029 je uveljavitev slovenske kulture kot tistega družbenega dejavnika, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenstva tako doma kot v tujini. Sprejeli so tudi zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki do leta 2027 predvideva dodatnih 122,6 milijona evrov v proračunu pristojnega ministrstva. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je kultura pridobila še dodatnih 86,9 milijona evrov, kar znaša 4,8 odstotka vseh nepovratnih sredstev načrta.
Janša je ob tem spomnil, da so v zadnjem letu zaživeli številni pomembni projekti s področja ohranjanja kulturne dediščine. Med drugim je bila podpisana pogodba za sofinanciranje projekta Center Rotovž v Mariboru. Izpeljani so bili postopki, vključno z razpisom, za začetek rekonstrukcije in obnove stavbe, v kateri bodo zagotovljeni novi prostori za Arhiv Republike Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve. Po več kot petdesetih letih se je v Slovenijo vrnilo trinajst slovenskih celovečernih filmov, ki so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predani v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu, med njimi tudi nam vsem tako ljubi filmi o Kekcu.
“Praznik kulture je dan, s katerim izražamo svojo zahvalo in spoštovanje vsem, ki so s svojo ustvarjalnostjo in dosežki pustili neizbrisen pečat v kulturni zakladnici naroda. Kultura pa nas od nekdaj tudi spominja, da smo kot narod močni in uspešni le povezani in enotni. Živimo namreč v času, ki je poseben. V času, ki od nas vseh zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa vztrajnosti, da vedno znova iščemo pot naprej. Ne samo zaradi epidemije, ali pa prav zaradi nje, bi morali v vsem, kar določa naš vsakdan, iskati več enotnega duha. Več tega, kar nas združuje in ne ločuje. Kultura nas povezuje v prostranih obzorjih duha in širini slovenstva,” je ocenil Janša.
Poslanico je premier Janša zaključil z mislijo arhitekta Jožeta Plečnika, katerega 150. obletnico rojstva obeležujemo letos, in sicer da “vsaka nesreča, ki ji nismo klonili, postane naša dobrotnica”, nagovarja z upanjem in zaupanjem, da tudi po težkih časih “vremena Kranjcem bodo se zjasnile”.
“Kultura vedno znova v nemilosti državnih ali občinskih spon”
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v svoji poslanici uvodoma poudaril, da je današnji dan posvečen kulturi. “Prav tisti kulturi, ki iz naše ustvarjalnosti in duha že stoletja tke slovensko identiteto,” je zapisal in pri tem opozoril, da je ta ista kultura nebodigatreba, ki je vedno znova v nemilosti državnih ali občinskih proračunskih spon in posluha vsakokratnih odločevalcev.
Zato se ob prazničnemu vzdušju ponovno vprašajmo o odnosu do kulture. Vprašajmo se o njeni prihodnosti, o prihodnosti kulturnega ustvarjanja. Že dve se leti dobršen del kulturnikov namesto z umetnostjo ukvarja z umetnostjo preživetja. Turistični boni, ki so se z zamudo namenili tudi kulturi, niso izničili posledic številnih ukrepov in omejitev, namenjenih preprečevanju zbiranja ljudi in širjenja bolezni. Medtem ko pristojno ministrstvo letos razpolaga z rekordnim proračunom in smo leto 2022 razglasili za leto umetnikov Plečnika in Tartinija, ta sredstva niso enako dosegljiva za vse,” je opozoril.
Ob tem je spomnil, da so brez sredstev programskega razpisa ministrstva za kulturo ostale priznane kulturne organizacije. Po njegovih besedah je v razdoru, ki se na različne načine vnaša tudi na področje kulture, med javne kulturne zavode in nevladnike, moč prepoznati nezaslišan poseg v avtonomijo ustvarjalcev. “V njem odseva prozoren poskus oslabitve tiste javne sfere, ki si drzne biti kritična – prav tako, kot je bil pred več kot 170 leti kritičen do oblasti tudi sam Prešeren,” je poudaril.
“Torej, naj danes, ko se poklanjamo največjemu slovenskemu pesniku, odmeva zahteva po vzpostavitvi novega kulturnega modela, s katerim bomo zagotovili močno mrežo in avtonomijo javnih kulturnih zavodov ob hkratnem spodbujanju potencialov nevladnih organizacij. Naj odmeva zahteva po zaščiti socialnega položaja samozaposlenih v kulturi. In ne pozabimo, da je treba tudi Slovencem v zamejstvu in drugod po svetu zagotoviti pogoje za ohranjanje in razvoj kulturnega udejstvovanja, kot osnove za ohranjanje narodne identitete,” je sklenil predsednik državnega zbora.
Za konec je še čestital in se zahvalil vsem nagrajencem Prešernovega sklada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje