Po več kot pol stoletja hrambe v prostorih Jugoslovanske kinoteke v Beogradu se je danes domov vrnilo trinajst slovenskih celovečernih filmov, med drugim Na svoji zemlji, Kekec in Naš avto. Gre za filme, ki predstavljajo neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. To so celovečerci izjemne umetniške kakovosti, ki so jih ustvarili eminentni ustvarjalci na filmskem področju, je ob današnji predaji filmskih trakov za N1 povedal direktor Slovenskega Arhiva Bojan Cvelfar. Filme bodo digitalizirali in bodo v prihodnje na voljo za ogled širši javnosti.
Filmi, ki zbujajo nostalgijo in ob katerih so odraščale pretekle generacije ter že desetletja, znova in znova, razveseljujejo slovensko mladino in zahtevnejše občinstvo. Dela, ki so zaznamovala zgodovino slovenske kinematografije in življenja mnogih gledalcev. Slavni prizori, ki so v Sloveniji postali del kolektivne zavesti. Dialogi in pesmi, ki jih znamo na pamet vsi. Na veliko veselje mnogih so originali teh filmov končno spet v Sloveniji.
Ob 13. uri je v Slovenijo iz Beograda prispelo vozilo s trinajstimi slovenskimi celovečernimi filmi, ki jih je v hrambo Jugoslovanski kinoteki predal producent Triglav film 15. februarja 1968, ker v Sloveniji takrat nismo imeli primernega depoja za hrambo filmov na izjemno gorljivem nitratnem filmskem traku.
“Šele leta 1968 smo v Sloveniji dobili sploh prvo ustanovo, ki se ukvarja s hrambo filmskega gradiva in to je Slovenski filmski arhiv, ki spada pod okrilje Arhiva Slovenije. V devetdesetih pa nato še kinoteko,” je za N1 pojasnil direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar.
Jugoslovanska kinoteka dolgo ni bila navdušena za predajo
Čeprav je Republiški komite za kulturo Socialistične republike Slovenije od leta 1968 pa vse do leta 1990 sklepal pogodbe o hrambi navedenih filmov z Jugoslovansko kinoteko in ji za hrambo plačeval dogovorjeni znesek nadomestila, je zadeva z osamosvojitvijo Slovenije ostala nerešena, plačila za hrambo pa so se tako prekinila.
“Ko je Jugoslavija razpadla, se pogodbe niso več sklepale, filmi pa so ostali v Beogradu. Zadnjih trideset let, predvsem pa od takrat, ko smo tudi v Sloveniji dobili depoje, primerne za hrambo filmov, so se moji predhodniki trudili za njihovo vračilo, a prejšnja vodstva Jugoslovanske kinoteke niso pokazala navdušenja za vračilo filmskega gradiva,” je o zgodovini hrambe dejal Cvelfar.
Ker so filmi nastali v času nekdanje skupne države Jugoslavije, so v Beogradu menili, da je edino primerno mesto za njihovo hrambo v Jugoslovanski kinoteki. Šele pred približno šestimi leti sta slovenska in srbska stran sploh prišli do kompromisa, tudi s pomočjo zdajšnjega direktorja Jugoslovanske kinoteke Jugoslava Pantelića, ki, tako Cvelfar, spada med mlajše generacije in je na predajo filmov gledal drugače kot njegovi predhodniki. Jugoslovanska kinoteka je vrnitev pogojevala s tem, da Slovenija za zadnjih 31 let plača nadomestilo za hrambo filmov.
“V varnem naročju doma”
V Arhivu Republike Slovenije so nato na podlagi zneska iz zadnje pogodbe leta 1989 pripravili izračun nadomestila za hrambo za zadnjih 30 let s pripadajočimi obrestmi ter ga uskladili z srbsko stranjo. Višina zneska je tako znašala 43.700 evrov. “To znese približno sto evrov na leto, kar ni velik znesek,” je povedal direktor Arhiva Slovenije.
Pogodbo sta strani, pravi Cvelfar, tudi s pomočjo slovenskega ministrstva za kulturo in ministra Vaska Simonitija, ministrstva za zunanje zadeve in slovenskega veleposlaništva v Beogradu, končno tudi podpisali. Nadomestilo za hrambo od leta 1991 dalje je bilo že poravnano in filme so lahko končno prepeljali v Slovenijo. “Preostal je samo še transport, ki je bil zaradi carinskih in drugih postopkov zahteven, a so filmi danes ob 13. uri prispeli domov v varno naročje našega arhiva,” je ponosno dejal direktor.
Filme bodo digitalizirali
Filme, trenutno shranjene v škatlah, bodo v naslednjem obdobju evidentirali in pregledali. “Še enkrat jih bomo prevrteli, ocenili njihovo stanje. Na podlagi tega pa se bomo odločili, kateri celovečerci bodo šli v digitalizacijo prvi in v najkrajšem možnem času, zato da jih zaščitimo in da bodo primerni za predvajanje v kinematografih oziroma v kakšni drugi obliki,” je prihodnost teh filmov opisal Cvelfar.
Vseh 13 filmov predstavlja izjemne primerke slovenske kulturne dediščine, med njimi sta tudi prvi Kekec in film Na svoji zemlji. “Gre za prve igrane filme. Na svoji zemlji je denimo tako prvi slovenski celovečerni igrani film. Poleg tega so ti filmi izjemne umetniške kakovosti, ki so jih ustvarili eminentni ustvarjalci na tem področju, kot je režiser France Štiglic. Pravzaprav je vseh 13 filmov zelo znanih in povprečen ljubitelj filmov jih zagotovo pozna,” je povedal.
Na vrnitev domov čaka še deset filmov
Po navedbah Cvelfarja so že pred leti pregledali in primerjali vso produkcijo igranih celovečernih filmov in do popolne zbirke jim manjka še deset filmov. Gre za dela, ki so uvrščeni na t.i. seznam 313 del kulturne dediščine, s katerim se ukvarja meddržavna komisija strokovnjakov.
“S Srbi se sicer že leta pogovarjamo o vračilu slovenskih predmetov, umetnin in muzejskih artefaktov, med njimi je tudi sedem od desetih filmov, ki še manjkajo, ki so tja prišli po drugih kanalih. Za tri filme pa žal ne vemo, kje so. To je še naloga, ki jo moramo opraviti. Še jih bomo iskali, čeprav ne vemo, ali se nahajajo v zasebnih rokah ali drugih ustanovah,” je za N1 še povedal Cvelfar.
Arhiv Republike Slovenije predstavlja osrednjo in največjo arhivsko ustanovo v državi. Ukvarjajo se s prevzemanjem, varovanjem, urejanjem, popisovanjem in zagotavljanjem uporabe slovenske arhivske kulturne dediščine. Gradivo, za katerega skrbijo, ima trajen pomen za državo našo državo, narod, pa tudi posameznike. Zaradi svoje neprecenljive vrednosti je obravnavan kot kulturni spomenik. V filmskem arhivu je shranjeno približno 13.000 filmskih naslovov, predvsem slovenske produkcije. Od tega je okoli 40.000 filmskih kolutov na različnih filmskih trakovih. Najsterejši filmski posnetki segajo v leto 1905.
