Oster obračun med premierjem Janšo in generalnim državnim tožilcem Šketo

Slovenija 31. Jan 202215:29 > 19:49
Drago Šketa
Borut Živulović/Bobo

Po besedah predsednika vlade Janeza Janše pismo generalnega državnega tožilca Draga Šketa, ki ga je poslal evropski glavni tožilki Lauri Kövesi, ta pa naj bi ga posredovala Evropski komisiji, meji na državni udar. Janševe očitke je Šketa zavrnil: "niti pisno niti ustno nisem predlagal ukrepanja zoper Slovenijo". Pismo je Kövesi posredoval na njeno prošnjo, vsa v njem navedena stališča pa so že bila javno predstavljena. Janša je znova napadel tudi evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Lenarčiča.

Pri zastavljanju poslanskih vprašanj premierju Janezu Janši sta iz opozicijskih vrst danes prišla na vrsto dva poslanca, ki aktualno vlado pravzaprav podpirata: Branko Simonovič iz poslanske skupine Desusa in Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS. Tega so zanimali tudi očitki, ki jih premierju Janši glede rušenja pravne države namenja levosredinska opozicija in del pravosodja. Po Jelinčičevih navedbah opozicija Janši očita nezaupanje do sodne veje oblasti, pri obveščanju tujine pa da v veliki meri sodelujeta generalni državni tožilec Drago Šketa in evropski komisar Janez Lenarčič.

Kdo ima pravico ogrožati evropska sredstva?

Predsednik vlade Janša je Jelinčiču prikimal. Kot je dejal, si nekateri celo prizadevajo, da bi se Sloveniji sredstva Evropske unije, ki si jih je za naslednje sedemletno obdobje izpogajala naša država, zamrznila. To je zavržno početje, je bil oster premier.

“Ko je o tem, da je treba Sloveniji pogojevati sredstva, govorila Tanja Fajon, se nam je mogoče zdelo, da je šlo čez rob, ampak to je del političnega diskurza. Ko pa smo v zadnjih dneh slišali, da je generalni državni tožilec Drago Šketa v Bruselj poslal pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev evropskih sredstev, pa moram reči, da to meji na državni udar,” je na vprašanje poslanca odgovoril Janša.

Premier se je tudi vprašal, kdo ima v tej državi pravico, da ljudem, ki ustvarjajo in prispevajo sredstva v evropske sklade, ogroža ta sredstva. “Si predstavljate, da bi to storil kak drugi državni tožilec iz druge države? In ne nazadnje smo zdaj videli tudi zapisnik nekega kolegija Evropske komisije, kjer se Lenarčič pridružuje tistim, ki bi pogojevali ta sredstva. Človek, ki ga država pošlje v Evropsko komisijo in dobi 20 tisoč evrov na mesec, zdaj ogroža sredstva za nujno potrebne infrastrukturne investicije v tej državi,” je dodal Janša.

Šketa zanika Janševe izjave

“Kategorično zanikam današnje izjave predsednika vlade v parlamentu, katerih vsebina je neresnična,” je povedal Šketa. Pojasnil je, da ni nikomur “niti pisno niti ustno predlagal ukrepanja zoper Slovenijo”. Pismo je glavni tožilki Lauri Kövesi poslal na njeno prošnjo, v njem jo je seznanil z vsemi ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva. “Status tožilstva in vsake članice, ki se je pridružila Evropskemu javnemu tožilstvu, lahko vpliva na učinkovitost delovanja tega,” pravi generalni državni tožilec. Vsa dejstva, okoliščine in stališči, s katerimi jo je seznanil, so bila v preteklosti že predstavljena v javnosti, je navedel Šketa.

Obisk Škete v Luksemburgu je bil delovne narave, seznanil se je z delovanjem evropskega javnega tožilstva in evropskih delegiranih tožilcev ter sodelovanja med organoma. “Navajam, da je bila seznanitev Evropske komisije s strani Kövesi njena avtonomna odločitev,” je rekel Šketa.

Kakšna je vsebina pisma, ki ga je Šketa poslal Kövesi?

V pismo, ki ga je državno tožilstvo danes objavilo, Šketa opozori na zamude pri imenovanju tožilcev. Kot je zapisal, so trenutno zasedena le 203 mesta od 236. “Vlada je pri sprejemanju odločitev selektivna in arbitrarna,” je zapisal v pismu Kövesi in poudaril, da so bili nekateri kandidati imenovani, drugi pa ne, pojasnil za odločitve pa ni.

Generalni državni tožilec je opozoril na financiranje tožilstva. Spomnil je, da so ob začetku epidemije tožilcem plače za mesec in pol znižali za 30 odstotkov. Delovno sodišče je že odločalo o tem, ali gre za protiustavno odločitev, a je nato postopke ustavilo in za mnenje zaprosilo ustavno sodišče, je zapisal Šketa. Izpostavil je še, da je vlada s spremembo proračuna za letošnje leto zmanjšala sredstva, namenjena pravosodju. Prvič se soočamo s situacijo, ko so bila brez pojasnil zmanjšana sredstva, ki so bila že dogovorjena z ministrstvom za finance, je zapisal Šketa.

Šketa je med drugim opozoril tudi na nekatere zakonske spremembe. Tako je izpostavil, da spremenjen zakon o organiziranosti in delu v policiji notranjemu ministru omogoča usmerjanje policijskih preiskav. Opozori tudi na predlog sprememb kazenskega zakonika, ki so ga poslanci sicer danes umaknili, in je predvideval skrajšanje nekaterih zastaralnih rokov.

Za odziv smo prosili zaprosili tudi EPPO, kjer primera niso podrobneje komentirali. “Nimamo navade komentirati, katere informacije je Kövesi dobila in od koga,” so zapisali in nas obrnili na državno tožilstvo.

Na slovesnosti v Moskvi prisotni predstavniki 34 držav

Pojavili pa so se tudi očitki glede Šketinega obiska v Moskvi sredi januarja. Tam se je udeležil praznovanju 300-letnice ruskega tožilstva ter s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal sporazum o sodelovanju v letošnjem in prihodnjem letu.

“Na tej slovesnosti so bili prisotni generalni državni tožilci in predstavniki 34 držav,” je poudaril Šketa. Poleg mednarodnega združenja tožilcev, OECD in Sveta Evrope so bili tam tudi predstavniki Belgije, Norveške, Italije, Grčije, Hrvaške, Slovaške in Romunije.

O vsebini sporazuma, ki ga je Šketa podpisal s Krasnovom, je želel poročati portal Siol. Na generalnem državnem tožilstvu so se – preden so besedilo posredovali medijem – želeli posvetovati z ministrstvom za zunanje zadeve, vprašali so jih, ali imajo do posredovanja besedila zadržke. Kot je pojasnil Šketa so odgovor ministrstva glede tega dobili šele danes, tik pred iztekom delovnega časa. Pri tem so delovali skladno z ustaljeno prakso, je pojasnil.

Lenarčič zavrnil očitke

Janševi očitki na račun evropskega komisarja Janeza Lenarčiča sicer niso novost. Izrekel jih je že lani poleti, Lenarčič pa jih je ostro zavrnil. Poudaril je, da Sloveniji ne škodi on, temveč tisti, ki spodkopavajo vladavino prava in neodvisnost medijev.

“Nikoli in nikjer se nisem zavzemal za to, da bi Sloveniji pogojevali, omejevali ali celo odvzemali evropska sredstva. Nasprotno: upam in želim, da se kaj takega nikoli ne bo zgodilo,” je dejal ob julijskem prihodu na Brdo pri Kranju, kjer je potekalo srečanje ministrov, pristojnih za evropske zadeve.

Tedaj je Lenarčič še dodal, da prav zato, da Slovenija ne bi prišla v neugoden položaj glede koriščenja evropskih sredstev, opozarja na določena ravnanja vlade. “Opažam, da se nekateri visoki predstavniki slovenske vlade na moja dobronamerna opozorila odzivajo z grobimi napadi in žaljivkami,” je povedal julija lani in tak način komunikacije ocenil kot nesprejemljiv.

Ob tem je Tina Štrafela iz kabineta slovenskega komisarja spomnila, da je Evropska komisija slovenski načrt za okrevanje in odpornost potrdila brez nasprotovanja kateregakoli komisarja. “Komisarji morajo biti pri svojem delu neodvisni, ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad,” je zapisala.

Janša je očitke na račun Lenarčiča potegnil na plan po pogovoru evropskega komisarja s slovenskimi dopisniki v Bruslju prejšnji teden. V tem pogovoru je Lenarčič dejal, da bo aprila vesel uspeha tistih političnih sil, ki se iskreno zavzemajo za vladavino prava. Ob tem je posvaril pred vrnitvijo v čase, ko je bila edina oblast ena stranka, Zveza komunistov.

Najbolj brano - Slovenija