Skrajšanja zastaralnih rokov za gospodarski kriminal ne bo

Slovenija 31. Jan 202212:36 > 15:461 komentar
Državni zbor
Foto: Matija Sušnik/DZ

Poslanci so v državnem zboru na prvi letošnji seji na predlog opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezanih poslancev izglasovali umik predloga zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika. Proti umiku so poleg predlagateljev, poslancev SNS, glasovali tudi poslanci SDS in NSi.

Potem ko je parlamentarni odbor za pravosodje podprl predlog poslanca SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega za spremembo kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke za nekatere oblike kriminala (celo za nazaj), je državni zbor s 46 glasovi za in 31 proti z današnje seje Jelinčičev predlog umaknil. To so zahtevali poslanci opozicijskih strank KUL in nepovezana poslanska skupina, pri glasovanju za umik pa so se jim pridružili še poslanci Desusa, Konkretno in predstavnika narodnih skupnosti.

Proti umiku pa so poleg predlagateljev, poslancev SNS, glasovali tudi poslanci SDS in NSi. Spomnimo sicer, da so pred dnevi iz poslanske skupine NSi sporočili, da spremembe kazenskega zakonika ne bodo podprli. “Čeprav podpiramo vse korake v smeri pospešitve in učinkovitosti kazenskega pregona, smo pred odločanjem na plenarni seji presodili, da določene rešitve vseeno prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja,” so tedaj pojasnili v NSi. Danes so glasovanje proti umiku utemeljevali z željo, da državni zbor o kazenskem zakoniku odloča in ga zavrne. S tem bi ga namreč trajno umaknili iz obravnave in ne le z dnevnega reda tokratne seje.

Na seji odbora za pravosodje so spremembo zakonika podprli tudi predstavniki Konkretno, a so pozneje sporočili, da zagovarjajo skrajšanje sodnih postopkov, da pa nikakor ne morejo dopustiti, da bi zaradi sprejetja te novele nekateri sodni postopki z danes na jutri zastarali.

So se ustrašili napovedi civilne družbe?

Vodje opozicijskih poslanskih skupin KUL so drug za drugim poudarjali, da so nekateri vladajoči podporo zakoniku odtegnili zato, ker so se ustrašili napovedi civilne družbe, da bo v primeru njegove spremembe referendum. Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je v imenu predlagateljev spomnil, da zakoniku nasprotuje tako pravna stroka kot Evropsko javno tožilstvo. “Ta sporni in neprimerni zakon kaže predvsem na to, kako si trenutna oblast predstavlja državo in njen pravni red, kot last si želi podrediti vse. V urejeni demokraciji z močno pravno državo tak zakon sploh ne bi prišel v obravnavo. To je še ena sramota več. Odpravimo danes vsaj to sramoto, ta poizkus legalizacije vladavine tatov,” je pozval vodja poslanske skupine LMŠ.

Vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je na seji dejal, da obtožbe strank KUL “kažejo na nemoč in strah določene leve politične opcije, da bi morali tožilci hitro delati na vseh primerih”. Po Jelinčičevih besedah tožilci vlečejo svoje razprave, tako da določeni primeri tudi sedemnajst let niso zaključeni.  “To so trije mandati predsednika Združenih držav Amerike, ki je v tem času zakuhal dve vojni in eno že izgubil, pri nas pa tožilec ni sposoben v tem času spisati določenega obtožnega predloga in sodišče zadeve zaključiti,” je med drugim dejal prvak nacionalistov.

 

Komentari

Vaš komentar