Vodstva Desusa so zamudila čas za ureditev vsebin iz zakona o demografskem skladu. Stranka bo vztrajala pri ureditvi položaja upokojencev in poslanci naj temeljito premislijo, ali je "po vsebini pomanjkljiv predlog", ki ga v DZ čaka tretje branje, ustrezen, pravi novi predsednik Desusa Ljubo Jasnič.
Kot je v stališčih pred sprejemom zakona o nacionalnem demografskem skladu – DZ bo predvidoma v sredo opravil tretje branje, v četrtek pa glasoval o zakonskem predlogu – spomnil Ljubo Jasnič, je Desus januarja 2018 vložil predlog zakona o demografskem rezervnem skladu, katerega ključna izhodišča so bila preprečiti nadaljnje nepotrebne prodaje državnega premoženja in zagotoviti, da se državno premoženje in prihodki iz njegovega upravljanja namenijo za posebne namene, kot je zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
Vodstvo stranke je pristojna ministrstva in poslance opozarjalo na pomembnost izhodišč, zlasti da bo Desus tudi v nadaljevanju vztrajal pri ključnem izhodišču svojega poslanstva – oblikovanju dolgoročno vzdržne in celovite sistemske ureditve položaja upokojencev, ki med drugim vključuje tudi oblikovanje avtonomnega in neodvisnega demografskega rezervnega sklada s prenosom pomembnega dela državnega premoženja v last sklada, pravi Jasnič.
“Kot novi predsednik lahko ugotovim, da so vodstva stranke Desus zamudila pomemben čas za ureditev vsebin iz zakona in niso vztrajala na sprejemu predlaganega zakona o demografskem skladu, ki je ključno reševal problematiko zagotavljanja premoženja za zagotovitev varnosti izplačevanj pokojnin v prihodnje, tudi zaradi vedno večje demografske razlike v prihodnjih 15 letih,” je zapisal.
Sprememb več ni moč predlagati
Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu je sedaj v tretjem branju, tako da sprememb ni mogoče predlagati. Treba bo aktivno sodelovati in bdeti nad klasifikacijo premoženja in sprejemom strategije upravljanja naložb ter nad porabo premoženja sklada, poleg tega pa zagotoviti predstavnike Desusa v organih sklada in bdeti nad roki izvajanja vsebine zakona, pravi Jasnič.
V prihodnje bo po njegovem mnenju ključno sprejeti zakonodajo, ki bi za naslednja tri leta opredelila dodatno uskladitev pokojnin in zagotoviti njihovo usklajevanje skladno z veljavno zakonodajo. Sprejeti bi bilo treba tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.
Jasnič tudi meni, da bo treba zagotoviti dostopnost do ostalih socialnih transferjev za upokojence (ki pa ne bi bili vezani na premoženjsko stanje oz. obremenjeni s hipoteko in potencialno izvršbo), ustanoviti urad za starejše ter zagotoviti izplačevanje letnega dodatka vsem upokojencem ne glede na višino pokojnine.
“Vse izrečene zahteve terjajo temeljit premislek poslancev stranke Desus o ustreznosti predlaganega zakona o nacionalnem demografskem skladu, predvsem na demografske probleme in dolgoročne posledice po vsebini pomanjkljivega zakona,” je sklenil Jasnič.
DZ je drugo obravnavo predloga zakona opravil marca, takojšnjo tretjo obravnavo in končno glasovanje pa je preprečila zahteva opozicije za posvetovalni referendum. To je DZ nato v začetku junija zavrnil. Sindikati v primeru, da bo zakon sprejet, napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!