Javni sektor želi pojasnila: Nima smisla ugibati, kaj je pesnik želel povedati

Branimir Štrukelj (Foto: Saša Despot/BOBO)

Konfederacija sindikatov javnega sektorja bo od vlade zahtevala dodatna pojasnila in jasne odgovore glede spremenjenih izhodišč za pogajanja. Deli izhodišč o novem plačnem sistemu so po njihovo nejasni in negotovi. "Šele potem bomo staknili glave in se do teh izhodišč tudi v celoti opredelili, kajti pred tem nima smisla ugibati, kaj je pesnik želel povedati, pa se lahko pri tem tudi motimo," je dejal Branimir Štrukelj.

V konfederaciji sindikatov javnega sektorja bodo v ponedeljek od vlade zahtevali dodatna pojasnila glede spremenjenih izhodišč za pogajanja, je v izjavi za STA napovedal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Deli izhodišč se jim namreč zdijo nejasni, problematičen se jim zdi tudi vladni princip “dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič”.

Štrukelj ob spremenjenih izhodiščih, ki jih je sindikatom posredovala vlada, izpostavlja zamik rokov za uveljavitev nove plačne lestvice. “To je še posebej problematično za tiste skupine zaposlenih z nižjimi plačami, zlasti v skupini J, za katere je bilo, kot smo bili prepričani, dogovorjeno, da se bo s 1. januarjem njihov položaj izboljšal,” je izpostavil.

Po njegovih besedah bo na pogajanjih najprej treba razčistiti nekaj vprašanj o tem, kar vlada predlaga. V sindikatih pri nekaterih pomembnih točkah namreč bolj ugibajo, kaj vlada napoveduje, kot da bi razumeli oziroma vedeli, kaj točno predlaga.

Štrukelj: Nima smisla ugibti, kaj je pesnik želel povedati

Zato napoveduje, da bo konfederacija sindikatov javnega sektorja v ponedeljek, ko se nadaljujejo centralna pogajanja, od vlade zahtevala jasne odgovore glede delov izhodišč o novem plačnem sistemu, ki so nejasni in negotovi. “Šele potem bomo staknili glave in se do teh izhodišč tudi v celoti opredelili, kajti pred tem nima smisla ugibati, kaj je pesnik želel povedati, pa se lahko pri tem tudi motimo,” je dejal.

Kritičen je tudi do tega, da vlada sindikatom še ni posredovala predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi ga dobili do 15. marca. Ker predloga zakona nimajo, so vsi drugi elementi novega plačnega sistema “izrazito špekulativne narave”. “Mi potrebujemo besedilo črno na belem, iz katerega bo možno sklepati, ali je nov plačni sistem dober za kakovost javnih storitev, ki pa je v veliki meri odvisna od tega, koliko so javne uslužbenke in uslužbenci zadovoljni s svojim položajem,” je ponazoril.

Kot ob tem dodaja Štrukelj, napoved zamrznitve delovne uspešnosti od začetka prihodnjega leta zagotovo ne vodi “v izrazito motivacijsko vzdušje, ki naj bi zavladalo med javnimi uslužbenkami in uslužbenci”. Ta napoved se jim zdi nerazumljiva, saj ni izrednih razmer, prav tako vse napovedi za letošnje leto napoveduje gospodarsko rast.

Hkratni dogovor ima tudi “temno stran”

Vladno načelo, da bodo plačna nesorazmerja odpravljena pod pogojem, da bodo hkrati dogovorjeni tudi vsi elementi plačne reforme, ima po oceni Štruklja tudi “temno stran”. Po njegovih besedah to pomeni, da so vsi roki za uveljavitev nove plačne lestvice, ki so že tako zamaknjeni, relativni. “Če ni vse dogovorjeno, ti roki ne pomenijo nič, so v zraku. Kajti vse je pogojeno s tem, ali se bomo o vsem dogovorili ali ne,” je rekel.

Ob tem pa, kot izpostavlja Štrukelj, nihče ne točno ne ve, kaj pomeni vse, kar naj bi bilo dogovorjeno. “Če to pomeni tudi dopust, zavarovanja in vse drugo, kar je zdaj v teh izhodiščih, potem pomeni, da bi lahko zaradi ene ozke skupine, s katero se ne bi mogli dogovoriti o nečem, ves sistem čakal na uveljavitev in lahko do njega pride tudi ob svetem nikoli,” je opozoril.

Po njegovi oceni je to zelo tvegana politika, ki ima za vlado neko varno zagotovilo, da se bodo o vsem dogovorili, po drugi strani pa predstavlja tveganje za zaposlene, da da ne bo nič obveljalo, ker se o nekaterih stvareh ne bodo mogli dogovoriti. “Za sindikate je ta princip, ki ga je postavila vlada, problematičen,” dejal.

Ministrica v ponedeljek prinaša dogovor

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sicer napovedala, da bo v ponedeljek sindikatom dala v podpis dogovor, da se pogajajo o vsem, ne samo o posameznih elementih. Štrukelj pravi, da morajo najprej videti, kaj ministrica pravzaprav predlaga in se nato opredeliti do tega. V principu sicer tega ne zavračajo, kot tudi ne novega plačnega sistema, “če bo ta ugodnejši in pravičnejši za zaposlene, kot je sedanji, ki se s truščem poslavlja”.

Pogajanja o ločenih plačnih stebrih, ki so se za zdravstvo in socialno varstvo že začela, so po oceni Štruklja pokazatelj ene od nedoslednosti na vladni strani. “Čeprav je še pred kratkim v ospredje postavljala zakon o novem plačnem sistemu, hkrati pa se partikularno že pogovarja z eno od skupin,” je dejal in dodal, da je vlado v to silil stavkovni sporazum z zdravniki. Štrukelj si ne želi, da bi pogajanja narekovali ti partikularni interesi, do katerih je vlada sicer “kritična, ni pa dosledna pri izvajanju tega pogleda na te partikularne dogovore iz preteklosti, ki so tudi pripeljali do velikih anomalij v javnem sektorju”.

Glede dogovorjenega roka, 30. junija, Štrukelj ugotavlja, da je “skrajno optimističen”. “Če lahko končamo v nekem pozitivnem vzdušju, je vredno poskusiti, ni pa prav verjetno, da bi lahko do tega roka storili vse, kar je v teh kratkih tednih, nekaj mesecih naloženo,” je sklenil Štrukelj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.