Potem ko je Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov pretekli teden opozoril, da se čas za oblikovanje ločenega plačnega stebra v zdravstvu izteka – ta bi moral biti glede na sporazum med vlado in Fidesom oblikovan do 1. aprila – je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik na novinarski konferenci poudarila, da je časovnica za oblikovanje plačnih stebrov v javni upravi za vse enaka. Če se do 1. aprila ne bo oblikoval ločen zdravstveni steber, se bodo začela ponovna pogajanja o plačnih nesorazmerjih kot takih, je pojasnila.
Kot smo poročali, je vlada sindikatom javnega sektorja posredovala izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki se bodo nadaljevala prihodnji ponedeljek. V dokumentu so natančneje opredeljene predlagana sestava plačnih stebrov in druge ključne vsebine, ki bi jih urejal nov zakon.
Sindikati so izhodišča za pogajanja sprejeli kritično, izrazili pa so tudi razočaranje, da se bodo nove višine plač poznale šele leta 2025 oziroma pozneje. Prav tako trdijo, da ne vidijo smisla v sočasnih, a ločenih pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij ter za reformo sistema z oblikovanjem plačnih stebrov.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je namreč minuli teden opozoril, da se čas za oblikovanje njihovega plačnega stebra izteka. Sporazum med vlado in Fidesom, podpisan januarja letos, kot cilj namreč navaja, da vlada do 1. aprila oblikuje ločeni zdravstveni steber, v zakonodajni postopek pa ga vloži do konca junija. “Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega stebra ne implementirajo 1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni podskupini E1. Nove uvrstitve v plačne razrede bodo začele veljati 1. januarja 2024,” še navaja sporazum.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na novinarski konferenci poudarila, da je časovnica za oblikovanje plačnih stebrov, znotraj katerih bi obravnavali pravice, ki vplivajo tudi na plačno politiko, dopuste in dodatke, za vse enaka. “Nobene nove časovnice ni predvidene za kateregakoli od plačnih stebrov,” je poudarila in dodala, da se bodo začela, če se do 1. aprila ne bo oblikoval ločeni zdravstveni steber, ponovna pogajanja o plačnih nesorazmerjih kot takih. Ta bodo po navedbah ministrice potekala z vsemi sindikati, tudi Fidesom.
“Dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič”
Ajanović Hovnik je med drugim poudarila, da izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki jih je vlada sprejela v preteklem tednu, sledijo izhodiščem in analizam, ki so bile predstavljene v preteklih mesecih, in da jasno postavljajo časovnico, kako se bodo lotili reforme sistema.
“To je v preteklosti nekoliko manjkalo, zato govorimo, da se bomo vseh plačnih nesorazmerij lotili in jih tudi v okviru pogajanj odpravili do konca prihodnjega leta. Hkrati, ko se bodo nesorazmerja odpravila, se bo postopoma začela implementacija nove plačne lestvice. Ker vemo, da si mnogi sindikati niti ne želijo prenove plačnega sistema, je vlada sprejela t. i. načelo ‘dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič’. Torej še vedno ostaja časovnica do konca pomladi, torej začetka poletja, da se izpogajajo vsi elementi prenove plačnega sistema, implementacija pa se potem začne po preteku pogajanj in se izvaja postopoma. Nekaj že letos, ostali del nesorazmerij prihodnje leto, nato pa še prestopni prehod na novo plačno lestvico in nov sistem, ki bo stopil v veljavo leta 2027,” je pojasnila ministrica.
O finančnem učinku prenove plačnega sistema v javnem sektorju ministrica ni želela podrobneje govoriti. “O njem nisem govorila, tudi sedaj ne želim. Pa ne zato, ker ni izračunan, temveč zato, ker ne želim prejudicirati. Ne nazadnje gre za pogajanja,” je poudarila. Dodala je, da ima vlada izračunan približni finančni učinek plačne reforme javnega sektorja. Denar se bo po besedah ministrice Ajanović Hovnik zagotovil iz proračunskih sredstev – tudi na račun zamrznitve delovne uspešnosti za prihodnje leto. “To smo predlagali, saj ocenjujemo, da redna delovna uspešnost, ki se izplačuje v višini približno 100 milijonov letno, povzroča veliko preglavic med zaposlenimi. Ker enako obravnava tiste, ki delajo veliko in dobro, kot tiste, ki delajo slabo in malo,” je pojasnila. Delovna uspešnost se najlažje zamrzne, s tem se privarčuje, hkrati pa je to lahko vzvod, da se hitreje postavijo pravičnejša merila za nagrajevanje, meni ministrica.
Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi v zakonodajni postopek vložili najkasneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024. Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice naj bi se na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2025, preostali plačni razredi pa leto kasneje, s 1. januarjem 2026. Plačni razredi za funkcionarje naj bi se na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2027.
Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.
Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, sedaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023. Če je minimalna bruto plača okoli 1.203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8.465 evrov bruto. Razmerje med minimalno in najvišjo plačo bi znašalo ena proti sedem. Ob vzpostavitvi enotnega plačnega sistema je bilo to razmerje približno ena proti deset, zdaj je, zaradi rasti minimalne plače in dolgoletnega varčevanja v javnem sektorju, ena proti 4,7.
Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice imeli nižjo plačo.
Več o tem pa v članku z naslovom Podrobnejša vladna izhodišča: najvišja plača v javnem sektorju 8.465 evrov bruto
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje