"Prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov lahko zgodbo o uspehu spremenijo v njeno nasprotje," v javnem pismu opozarjajo ginekologi in ginekologinje, ki pravijo, da sistem še vedno deluje samo zaradi utrujenih ljudi, ki delajo na etični pogon.
Kot v javnem pismu izpostavljajo ginekologi in ginekologinje, je Slovenija ena redkih držav, v katerih imajo ženske prosto dostopnost do specialista ginekologije in porodništva na primarnem nivoju.
Ob tem dodajajo, da se njihovo delo kaže v nizki stopnji umrljivosti mater in novorojenčkov, s čimer da se hvali tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. “Če želimo ta nivo vzdrževati, so spremembe nujne,” opozarjajo.
Kot pravijo, ginekologi odhajajo, ambulante postajajo prepolne, čakalne dobe pa predolge. “Ginekologi na primarnem nivoju nismo le zdravniki, smo skrbniki reproduktivnega zdravja naših pacientk. Skupaj s svojimi timi spremljamo nosečnosti, načrtujemo varne porode in nudimo podporo vse od prvih korakov do začetkov materinstva,” pojasnjujejo.
Zastarel sistem glavarinskih količnikov
Vsaka nosečnica, ki ima urejeno zdravstveno zavarovanje, ima pri nas pravico do 10 preventivnih pregledov. A sistem starostnih glavarinskih količnikov iz leta 1994, od katerega sta odvisna obremenjenost in tudi financiranje ginekoloških ambulant na primarnem nivoju, je zastarel, opozarjajo v pismu.
“Predvsem so v tem sistemu podcenjene nosečnice in starejše pacientke, saj je zaradi novih strokovnih priporočil, pravilnikov, dodatnih potrebnih pregledov in možnosti zdravljenja število pričakovanih oziroma zahtevanih pregledov veliko večje kot pred 30 leti,” opozarjajo in dodajajo, da je treba glavarinski sistem posodobiti v skladu s sodobno statistiko obiskov v ginekoloških ambulantah.
Ginekologi urejajo tudi področje kontracepcije, umetne prekinitve nosečnosti in obravnavo neplodnosti. Imamo enega najmanjših deležev najstniških porodnic v EU in eno najnižjih stopenj dovoljenih splavov. “Ta uspeh je rezultat dostopnosti in široke izbire kontracepcije, ki jo v Sloveniji krije ZZZS. Brez strokovnega svetovanja izbranih osebnih ginekologov na primarnem nivoju teh rezultatov ne bi bilo,” poudarjajo.
Zelo uspešen je program Zora, pri katerem odkrivamo predstopnje ali začetne stopnje raka materničnega vratu. Od uvedbe programa leta 2003 se je obolevnost za tem rakom med slovenskimi ženskami prepolovila.
“Pri 20 letih ženske program Zora prvič pozove h ginekološkemu pregledu z odvzemom brisa materničnega vratu. Znajdejo se pred izredno težko nalogo. Izbrati si morajo izbranega osebnega ginekologa. Izbrani zdravnik je v svoji primarni terminologiji zdravnik, ki si ga pacient sam izbere. Sedaj pa je žal največkrat to zdravnik, ki je ’na srečo bil še prost in me je vzel za svojega izbranega pacienta’. Velikokrat celo v drugem kraju ali včasih čisto na drugem koncu Slovenije,” v pismu opozarjajo še na eno problematiko.
Okoli 200.000 žensk nima izbranega ginekologa.
Kot poudarjajo, ambulante, v katerih se na novo zaposli ginekolog zaradi upokojitve ali odhoda predhodnega ginekologa, delajo v kaotičnih razmerah. Sistem je namreč urejen tako, da ženske, opredeljene pri predhodnem ginekologu, ostanejo brez izbranega ginekologa in šele z lastnoročnim podpisom izjave o izbiri novega ginekologa potrdijo novo izbiro.
Hkrati z njimi se v to ambulanto seveda usmeri še množica žensk, ki so že prej neuspešno iskale ginekologa. Med njimi je precej nosečnic, ki z izbiro ginekologa ne morejo več odlašati, žensk z zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo čimprejšnjo obravnavo. Razpoložljivi termini so v takšni ambulanti zelo hitro zapolnjeni, zato začne zmanjkovati prostih terminov za akutne težave in čakalne dobe postanejo neizmerno dolge, težave pojasnjujejo ginekologi.
“Sistem deluje le še na etični pogon”
“Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo za to pogoje, lahko do leta 2026 brez ginekologa ostanejo pacientke iz 36 ginekoloških programov, to je približno 150.000 žensk. Na našo srečo kolegi ostajajo v službi še več let po doseganju pogojev upokojitve,” stanje orišejo v pismu.
V letošnjem razpisu specializacij je zanimanje za ginekologijo in porodništvo manjše kot v zadnjih letih. Med letoma 2019 in 2022 je specializacijo končalo 56 zdravnikov, od tega jih le devet dela na primarnem nivoju.
Čeprav sistem še deluje, je to po besedah ginekologov in ginekologinj le zaradi “utrujenih in na etični pogon delujočih ljudi, ki v sistem še utopično verjamejo”.
“A utečena situacija – prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov lahko zgodbo o uspehu spremeni v njeno nasprotje,” opozarjajo. Odgovornost za potrebne ukrepe pa je na strani ministrstva za zdravje, NIJZ in ZZZS, zaključujejo.
Pismo je podpisalo 157 ginekologov in ginekologinj, naslovili pa so ga na vlado, resorno ministrstvo, Zdravniško zbornico Slovenije in predsednico države Natašo Pirc Musar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!