Menu Item
V luči napovedane in pričakovane zdravstvene reforme ter številnih težav, s katerimi se sooča slovenski zdravstveni sistem, je Inštitut 1. maj organiziral strokovni posvet z naslovom Slovensko zdravstvo med željami in realnostjo. Na njem so mnenja in poglede soočili kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj, družinska zdravnica Vlatka Rokvić in Marko Bitenc, kirurg in lastnik zasebne klinike. Brecelj je večkrat poudaril, da za rešitev problemov v zdravstvu potrebujejo več "številk in analiz", Bitenc pa na drugi strani trdi, da bi številne anomalije lahko odpravili z nujnimi ukrepi že obstoječe zakonodaje.
Da so razmere v slovenskem zdravstvu zelo slabe, ni novost. Da se čakalne vrste iz leta v leto daljšajo in ne krajšajo, tudi ne. A vprašanje, ki si ga mnogi uporabniki zdravstvenih storitev postavljajo, ostaja: kako in kdaj bodo čim prej prišli do obravnave pri zdravniku.
O problemih slovenskega zdravstvenega in kakšne bi lahko bile rešitve, so na skoraj dvournem strokovnem posvetu Slovensko zdravstvo med željami in realnostjo razpravljali kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj, družinska zdravnica Vlatka Rokvić in Marko Bitenc, kirurg in lastnik zasebne klinike.
Čeprav sta bila Brecelj in Bitenc pri svojih stališčih glede zdravstva v preteklosti večkrat na nasprotnih bregovih, so slušatelji strokovnega posveta zaman čakali na besedni spopad med priznanima zdravnikoma. Strinjala sta se, da preveč ljudi še vedno čaka na obravnavo pri zdravniku.
Erik Brecelj je uvodoma poudaril, da jim v strateškem svetu primanjkuje številk, prav tako nimajo natančnih analiz, ki bi jim pomagale rešiti težave v slovenskem zdravstvu in skrajšati čakalne vrste. “Pacienti se kopičijo, napotnice se kopičijo, bolnika pa ni v središču. Dejstvo je, da preveč ljudi čaka in ljudje umirajo v čakalnih vrstah,” je poudaril.
Kot je dejal v razpravi, bi moral na neki točki slovensko zdravstvo voditi nekdo “s trdo roko”. Na novinarsko vprašanje po koncu posveta, kako ocenjuje dozdajšnje delo nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, pa je Brecelj, dejal, da če kdo zna delati s številkami in analizami, je pa to zagotovo ona.
Lastnik zasebne klinike in kirurg Marko Bitenc je zatrdil, da za izboljšanje zdravstvenega sistema in trenutnih razmer ni treba sprejeti več novih zakonov, temveč je to mogoče narediti z nujnimi ukrepi, ki ne bi presegali dolžine ene strani papirja. “Javno zdravstvo ne more biti niti levo niti desno, ampak zgolj javno,” je poudaril.
Brecelj in Bitenc sta se med drugim strinjala, da uvedba normativov v zdravstvu ni orodje, s katerim bi izboljšali zdravstveni sistem.
Zdravnica družinske medicine Vlatka Rokvić, ki je med drugim tudi prejemnica naziva Moja družinska zdravnica 2023, je izpostavila, da se na področju družinske medicine srečujejo predvsem s pomanjkanjem novih kadrov, saj se za specializacijo v zadnjih letih ne odloča več toliko zdravnikov. Med dejavniki za to je naštela nižje plače, dežurstva in administrativna dela, ki so zelo dolgotrajna.
Mladina, ki konča gimnazijo, zna zelo dobro računati in si bo izračunala, da bo, če bo šla v kakšno drugo specializacijo, za dan, dva, dodatnega popoldanskega dela zaslužila celo plačo družinskega zdravnika, je opozorila.
Glede ugotovitev varuha človekovih pravic o dostopnosti pacientov do primarnega zdravstva pa je poudarila, da so čakalne dobe čakalne dobe v ambulantah družinske medicine neetične. Po njenem mnenju bi se čakalne dobe lahko skrajšale z dobro triažno obravnavo pacientov, uporabo digitalnih orodij in celostnim pristopom. Skrajšale pa bi se lahko tudi, če bi zdravniki na primarni ravni več uporabljali možnost konzultacij s specialisti drugih ravni. Tako nekateri pacienti ne bi potrebovali nadaljnjega specialističnega pregleda.
Veliko pozornosti so reševanju težav na primarni ravni posvetili tudi v strateškem svetu, kjer so pripravili 89 ukrepov, je povedal Erik Brecelj. Sam rešitve vidi tudi v zmanjševanju administrativnih bremen, pomanjkanje medicinskih sester pa bi po njegovem prepričanju lahko zajezili z uvedbo specializacij v zdravstveni negi.
Razpravljalci so se dotaknili tudi aktualnega vladnega interventnega zakona o zdravstvenem varstvu, ki je dvignil kar nekaj prahu, govorili pa so tudi o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju in javnih zdravstvenih zavodih, ki so rak rana slovenskega zdravstvenega sistema.
Po mnenju Marka Bitenca ključni problem tiči v upravljanju javnih zdravstvenih zavodov in ne v zakonodaji. “Menedžerji so ujetniki nekega sistema, kjer imajo vse elemente menedžiranja že določene v zakonskih in podzakonskih aktih. Brecelj mu je odgovoril, da imamo v Sloveniji odlične direktorje v javnem zdravstvu, sam pa spoštuje tudi zasebnike, ki dobro vodijo svoje zavode. “Če bi v javnem sektorju bolje nagrajevali vse, ne samo zdravnike, bi gotovo prišlo nekaj zadovoljstva v sistem,” je dejal Brecelj.
Sta se pa Brecelj in Bitenc strinjala, da je reforma zdravstva dolg proces, ki se ne more zgoditi čez noč, temveč traja več let, tudi več deset let. “Zdravstvena reforma ni nikoli končan proces,” je ob koncu posveta pripomnil Bitenc.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!