Menu ItemPoletno vzdušje na slovenski obali v preteklih tednih moti sluz. Kljub prvemu julijskemu vročinskemu valu in dejstvu, da naravni pojav ni nevaren ljudem, pa morje, ki je na površini precej pregreto, ni najbolj privlačno za skok v vodo. Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo smo preverili, kje je trenutno sluzi največ in koliko časa bi lahko še vztrajala ter kakšna je temperatura morja.
Terenska ekipa Morske biološke postaje Piran je včeraj v morje spustila kamero na več lokacijah v slovenskem morju, in kot je za N1 pojasnil morski biolog dr. Borut Mavrič, je sluz še vedno prisotna, vendar v precej manjšem obsegu.
Razen na eni točki, imenovani CZ, in sicer na sredini Tržaškega zaliva, je pravzaprav ni bilo.
“Barva vode je bila precej zelenkasta, vendar v vodnem stolpcu sluzi praktično ni bilo zaznati. Na točki CZ, kjer so jo opazili, pa ni tvorila gostih agregatov in je imela videz pajčevine. Prisotna je bila tudi na morskem dnu, v obliki svaljkov. Na tem mestu so pri dnu zaznali tudi precej zmanjšano količino kisika. Včeraj je bila situacija takšna, da sluzi na površini vsaj ob območju Pirana praktično ni bilo, ko pa je zapihal maestral (veter, ki piha z morja proti kopnemu, op. a.), pa se je sluz začela pojavljati ob tamkajšnji obali,” je dejal.
Sluz se ne razmnožuje, sta pa njena gostota in premikanje odvisna od vodnih mas.
“Njena pojavnost je odvisna od premikanja morja, vetrov in delovanja tokov,” je pojasnil morski biolog. Ob nestabilnem vremenu dejavniki, kot so valovanje morja in povečani morski tokovi, snov lahko razbijejo. Ob stabilnejšem vremenu, kot ga imamo te dni, pa so te vodne mase umirjene. “To bi lahko povzročilo, da se ta snov agregira v bolj gosto povezane skupke,” je dodal.
Verjetnost, da bi sluz v slovenskem morju vztrajala vse do konca poletja, obstaja, vendar Mavrič ni želel ugibati, kako dolgo. “Stabilno vreme, ki je pred nami, nakazuje, da bo sluz v nekem obsegu še vztrajala. Kako velikem, je vprašanje,” je še poudaril sogovornik.
Zakaj se pojavi sluz?
Morski biolog Mavrič je za N1 že prejšnji teden pojasnil, da sluz nastaja, ker je v morju veliko organske snovi, bogate s polisaharidi. To so kompleksni sladkorji, ki jih večinoma izloča rastlinski plankton. Med dejavniki za nastanek so tudi velik dotok sladke vode, ki prinese veliko hranil, visoke temperature in stabilen vodni stolpec.
Kaj pa temperatura?
Ker je sluz naravna in ljudem nenevarna, se lahko tisti, ki jih skupki ne motijo, vseeno potopijo v morsko vodo. Čeprav pogled na obarvane zaplate na morski gladini ni privlačen, pa to kopalcev, ki te dni dopustujejo v slovenski Istri, ne odvrne od plavanja. Po besedah Mavriča namreč ni opaziti, da bi sluz koga odgnala. Kljub temu previdnost kopalcev ne bo odveč, saj se v sluz ujamejo različni organizmi in neživi delci, ki lahko povzročijo neželene reakcije.
“Ali je voda polna sluzi, je odvisno predvsem od tega, kakšni vetrovi pihajo. Zagotovo je te sluzi praviloma več od popoldanskih ur do naslednjega jutra ob obalah, ki so izpostavljene maestralu. Nekateri kopalci se sluzi izognejo, je pa tudi res, da s sluzjo ni prekrito celo morje. Gre predvsem za nekajmetrske pasove, ki se ob obali pojavijo čez dan,” je za N1 še povedal morski biolog Mavrič.
Sicer pa naj kopalci, ki te dni na morju uživajo v počitnicah, ne pričakujejo ohladitve, saj se je s prihodom vročega afriškega zraka segrelo tudi morje. Temperatura morske vode na merilni postaji v Kopru je včeraj ob 14. uri presegla 28,5 stopinje Celzija, so pokazali podatki agencije za okolje. Še posebej na površju je morje precej pregreto. Nekoliko bolj sveža je voda na dnu morja. Na globini okoli 23 metrov je bila temperatura včeraj popoldne 18,4 stopinje Celzija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje