Menu Item
Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji seji potrdil besedilo razpisa za predsednika in dva člana štiričlanske uprave. Razpis bo objavljen jutri, rok za prijavo se izteče 30. junija. Svetniki so razpravljali tudi o gledanosti in poslušanosti programov.
Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji seji potrdil besedilo razpisa za predsednika in dva člana štiričlanske uprave. Razpis bo objavljen jutri, rok za prijavo se izteče 30. junija. Svet bo najprej imenoval predsednika uprave, na njegov predlog pa še dva člana uprave. Četrti član bo delavski direktor, ki ga bodo izvolili zaposleni na zavodu.
Člani uprave, ki jih imenuje svet, morajo skladno z zakonom imeti najmanj deset let delovnih izkušenj s področja, za katerega so zadolženi, poznati morajo problematike dejavnosti javnih medijskih servisov in ne smejo imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTVS. Predsednik uprave mora ob tem imeti še vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v večjih sistemih z najmanj 100 zaposlenimi. Kandidat mora prijavi med drugim priložiti tudi življenjepis ter program dela in vizijo razvoja zavoda za naslednje mandatno obdobje.
Rok za prijavo se bo iztekel 30. junija, za tem pa bodo kandidati, ki bodo oddali popolne vloge, povabljeni na razgovor. Predsednik sveta RTVS Goran Forbici pričakuje, da bi nova uprava delo lahko začela sredi julija.
Forbici, ki so ga svetniki na to mesto izvolili na ponedeljkovi konstitutivni seji, je sicer na začetku seje kot ključno nalogo novega sveta RTVS izpostavil, da javna medijska hišna znova postane sinonim za verodostojnost informacij, nepristransko poročanje ter dosledno spoštovanje uredniške in novinarske avtonomije in zgled za kulturo dialoga v javnem prostoru.
Obenem je zavrnil očitke v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, da so se na prvi seji sveta ukvarjali s preteklostjo, namesto da bi govorili o prihodnosti. Po Forbicijevih besedah bi namreč ob konstituiranju novega organa javnega zavoda pričakovali predstavitev aktualnega stanja, realizacije programskega in finančnega načrta in nadaljnjih načrtih največje slovenske medijske in kulturne hiše. “Namesto tega je raje meni nič tebi odšel za en mesec na dopust in od tam začel podcenjujoče tvitati,” je bil oster Forbici.
Grah Whatmough je namreč v sredo na Twitterju zapisal, da so se svetniki na ponedeljkovi konstitutivni seji, namesto s prihodnostjo ukvarjali zgolj s preteklostjo in lovom na čarovnice. Pozval je k čimprejšnji pripravi programsko-produkcijskega in finančnega načrta za prihodnje leto ter ocenil, da zavod čim prej potrebuje operativno upravo s polnim mandatom.
Vprašanje neposrednega prenosa
Že na samem začetku seje se je sicer razprava vrtela okoli vprašanja prenosa seja na drugem programu Televizije Slovenija. Forbici je opozoril, naj prenos dogajanja ne poteka v času prekinitve sej. V. d. direktorja televizije Uroš Urbanija se je ob tem skliceval na zakon o RTVS, ki določa, da svet RTVS ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa. Svetnik Tadej Troha pa je opozoril, da ne gre za vprašanje posega v program, ampak vprašanje javnosti sej. Poslovnik namreč določa, da so seje odprte za javnost, ne pa tudi dogajanje med sejami.
Tudi Ilinka Todorovski je poudarila, da nihče od svetnikov ne komentira programske vsebine, lahko pa zastavljajo vprašanja o programski vsebini. Ob tem je predlagala, da na tej točki razpravo prekinejo in z njo nadaljujejo na naslednji seji, ko bodo o tem tudi pridobili pravna mnenja. Odgovorni urednik informativnega programa drugega programa Televizije Slovenija Rajko Gerič je sicer pojasnil, da zaradi prenosa ne trpi siceršnji program, avdio prenos pa da so prekinili v trenutku, ko je bila seja prekinjena.
Podatki o gledanosti
Svet RTVS se je danes seznanil tudi z metodologijo merjenja gledanosti in poslušanosti programov RTVS. Ob tem se je vnela burna razprava, med drugim o projektu Panorama in umeščanju oddaj v programsko shemo. S podrobnejšimi analizami gledanosti, tudi primerjalnimi podatki, se bo svet seznanil na za javnost zaprti seji, so sklenili svetniki.
Vodja službe za programski kontroling Barbara Zemljič je ob vprašanjih svetnika Gregorja Drnovška, kje vidi razloge za drastičen padec gledanosti prvega programa Televizije Slovenija (TVS) in kako ukinitev nekaterih paradnih oddaj informativnega programa ter spreminjanje ur posameznih oddaj vpliva na gledanost, pojasnila, da je z vidika gledalca najslabše večkratno premikanje posameznih vsebin. Kot je opozorila, vsakršna sprememba terja temeljit premislek. Vsak izgubljen gledalec je namreč izgubljen gledalec in ogromno energije je potrebne, da se znova vrne, je poudarila.
Ob vprašanjih, koliko so podatki o gledanosti v pomoč pri sestavljanju novih programskih shem, pa je Zemljič pojasnila, da ob pripravi shem pristojnim podajo podatke o povprečni gledanosti oddaj in smiselnosti vrstnega reda ter oceno, ali bi bilo morda oddajo smiselno začeti prej ali kasneje.
Tudi v. d. direktorja televizije Uroš Urbanija je zatrdil, da je bilo pri pripravi programsko-produkcijskega načrta za leto 2023 pri vseh odločitvah, ki so jih sprejemali, v ozadju tudi vprašanje gledanosti. Intenzivno so se po njegovih navedbah ukvarjali tudi z vprašanjem stabilne programske sheme drugega programa TVS. Ocenil je, da je na slednjem lažje uvajati določene spremembe, ker da se je na ta program v preteklosti pozabljalo. Glede gledanosti informativnega programa pa je dejal, da je gledanost en vidik, drug pa odmevnost posameznih oddaj ali prispevkov. Dokaz dobrega dela je med drugim po njegovi oceni oddaja Tarča, ki beleži visoko gledanost. Zato so očitki nekaterih drugih, da jim gledanost pada, vprašanje predvsem za njih same, zakaj jih nihče ne gleda, kaj delajo narobe, je dejal Urbanija.
Svetnik Sašo Hribar pa je ob tem vodstvu Radiotelevizije Slovenija (RTVS) očital ukinjanje oddaj z visoko gledanostjo in nadomeščanje teh z oddajami z nizko gledanostjo. Ob tem se je nadalje razprava v veliki meri vrtela okoli oddaje Panorama. “Edini projekt, ki ste ga delno speljali, je projekt Panorama, eden najdražjih projektov za časa vašega mandata, ki ne dosega tistega, za kar je bil narejen, tistega, kar ste obljubljali,” je vodstvu očital Hribar.
Tadej Troha pa je menil, da na drugem programu TVS znotraj iste institucije nastaja alternativni informativni program. Odgovorni urednik informativnega programa drugega programa Televizije Slovenija Rajko Gerič je dejal, da Panorama ni “dnevno informativna oddaja v smislu dnevnoinformativnega programa”. Pojem dnevno informativna oddaja namreč po njegovih besedah pomeni tudi dnevno ustvarjanje oddaj s tematiko, pomembno za določeno populacijo. “V vsaki oddaji Panorame se ukvarjamo z določeno temo, eno temo na dan. Ampak to ne pomeni, da smo mi televizijski dnevnik,” je poudaril.
V. d. direktorja radia Mirko Štular pa je ob seznanitvi z metodologijo merjenja gledanosti in poslušanosti programov RTVS ter obiskanosti spletnega portala MMC za obdobje zadnjih petih let svetu predlagal, da se za celovit pogled seznani s podrobnejšo analizo in podatki gledanosti. Svet RTVS je za tem podprl sklep, s katerim so v. d. generalnega direktorja naložili, da svet seznani s podrobnejšimi analizami gledanosti in poslušanosti programov RTVS in obiskanosti spletne strani
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje