Kaj danes delajo nekdanji vidni ministri in poslanci

N1/BOBO

Mnogim, ki so v prejšnjem mandatu zasedali ministrske ali poslanske položaje, na lanskih volitvah ni uspelo priti v državni zbor, nekateri pa so se za slovo od (visoke) politike odločili sami. Zanimalo nas je, s čim se ukvarjajo slabo leto po volitvah in ali se jim toži po nekdanji funkciji.

Lanske državnozborske volitve so prinesle nekatere občutne spremembe. Novinka na političnem parketu, stranka Gibanje Svoboda, je dosegla rekord po številu poslanskih mest doslej, pet od devetih dotedanjih parlamentarnih strank (LMŠ, SAB, DeSUS, Konkretno in SNS) pa parlamentarnega praga ni prestopilo. Kar 40 od 41 poslancev, ki so bili izvoljeni na listi Svobode, v poslanskih klopeh v prejšnjem mandatu ni sedelo, nekateri prepoznavni obrazi SDS, Nove Slovenije, SD in Levice pa v državni zbor niso uspeli priti. Zanimalo nas je, kaj nekateri vidni strankarski predstavniki iz prejšnje poslanske in ministrske ekipe delajo enajst mesecev po parlamentarnih volitvah.

Igor Zorčič

Nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je po odhodu iz SMC ustanovil liberalno stranko Lide, se sicer na lanske parlamentarne volitve ni podal, dobrega pol leta kasneje pa je kandidiral za župana občine Brežice. Uspelo se mu je uvrstiti v drugi krog, a ga je dolgoletni brežiški župan Ivan Molan premagal, tako kot že leta 2018. V luči (pre)usmeritve na lokalne volitve se je stranka Lide preoblikovala v Listo Igorja Zorčiča.

Po porazu na županskih volitvah se je Zorčič vrnil k poklicu, ki ga je opravljal pred nastopom poslanske funkcije leta 2014 – je odvetnik v odvetniški pisarni svoje soproge. Na vprašanje, ali se mu kaj toži po politiki, nam je odgovoril, da politiko še vedno spremlja in da mu ni toliko dolgčas, da bi se želel na vrat na nos vrniti v te vode. Še vedno je sicer aktiven na lokalnem nivoju, saj ima v brežiškem občinskem svetu svojo svetniško skupino.

Da bi se utegnil kdaj v prihodnosti vrniti v politiko na državni ravni, Zorčič ne izključuje. “Nikoli ne reci nikoli, si pa ne predstavljam, da bi kar tako preskakoval. Ko greš enkrat nazaj v zasebni sektor, ga ne moreš kar čez noč zapustiti,” je dejal. In kako gleda na delo svoje naslednice? Je vodenje državnega zbora zaradi prepričljive večine, ki jo ima sedanja koalicija, po njegovem mnenju lažje, kot je bilo v precej nestabilnem razmerju moči v prejšnjem mandatu?

“Vsak sklic prinaša svoje izzive in jih je težko primerjati. Zagotovo je bil prejšnji mandat težak: prišlo je do razpada prve vlade, nato se je oblikovala nova, razmerja moči so bila negotova … Sedaj pa imajo verjetno kakšne druge probleme,” je dejal Zorčič.

Jerca Korče

Nekdanja poslanka LMŠ Jerca Korče po novem vodi Mladinski center Idrija. Po politiki se ji, kot pravi, ne toži, saj se na novem delovnem mestu srečuje z vrsto izzivov. Korče se spominja, da je že v času poslanskega mandata izpostavljala, da tudi zunaj politike obstaja perspektiva. Hkrati pa priznava, da iskanje službe ni bilo povsem preprosto in da imajo nekateri delodajalci pri zaposlovanju oseb, ki so bile pred tem v politiki, zadržke. “Toda služb je dovolj in vedno je mogoče najti nov izziv,” pravi Korče, ki je sicer s pripojitvijo LMŠ h Gibanju Svoboda postala članica Golobove stranke.

Brane Golubović

Izpad LMŠ iz parlamenta – nekdanja Šarčeva stranka je na lanskih volitvah dobila 3,72 odstotka glasov – je iz poslanskih klopi odnesel tudi Braneta Golubovića, ki je sicer s slabimi osmimi odstotki glasov v Domžalah zabeležil dokaj dober rezultat. Tudi njemu njegovo preteklo politično delo vrata do nove zaposlitve prej zapira, kot odpira. Kot smo poročali, je bil resen kandidat za svetovalca predsednika državnega sveta Marka Lotriča. Golubovićevo ime je bilo že zapisano na vratih zanj predvidene pisarne, a do podpisa pogodbe nato ni prišlo – Lotrič naj bi klonil pod pritiski predstavnikov desnice v državnem svetu. Tako Golubović ostaja strokovni sodelavec v poslanski skupini Svoboda.

Kot pravi, ostaja v polju politike, skupnega, saj ga to zanima, ima izkušnje in to rad dela. “Če si v politiki aktiven, pripravljen razmišljati široko in znaš gledati in videti tudi celoto, potem lahko skozi leta pridobiš veliko dodatnega znanja in veščin, ki bi jih lahko družba po končani karieri politika izkoristila. A ker je na žalost politika premalo cenjena in se je ljudje izogibajo, se le redkim uspe dokazati tudi na področjih izven politike,” je za N1 dejal Golubović.

Franc Trček

Franc Trček je bil v prejšnjem mandatu eden najbolj aktivnih parlamentarcev, slovel pa je tudi kot poslanec brez dlake na jeziku. Po osmih letih v državnem zboru – najprej je bil v vrstah Levice in nato SD – je sedaj zaposlitev našel v kabinetu ministra za kohezijo in regionalni razvoj iz vrst Socialnih demokratov Aleksandra Jevška.

Osrednja Trčkova naloga je vsebinsko analitično branje gradiv celotne vlade za potrebe ministrstva za kohezijo, spremlja pa tudi zadeve EU, strategijo pametne specializacije, teme, ki se navezujejo na OECD … Kot nam je povedal, je “interni kabinetni štos”, da dajo Trčku v branje tisto gradivo, ki ima več kot 100 strani.

Nekdanji poslanec SD ocenjuje, da mu sedanje strokovno delo prinaša večje zadoščenje, kot mu ga je preteklo “osemletno zaletavanje z glavo v zid”. Njegovo delovno mesto je v Mariboru, kjer domuje skupaj s sodelavci ministrstva, ki upravljajo s čezmejnima interreg programoma Slovenija – Avstrija in Slovenija – Madžarska. Vendar pa z delovnimi pogoji ni zadovoljen. “Edino, kar si želim, je, da bi bila rešena prostorska stiska ministrstva v Mariboru in bi imel lastno pisalno mizo,” je izpostavil.

Pri ministru Jevšku je sicer službo našel še en nekdanji poslanec SD, ki mu na zadnjih volitvah ni uspelo priti v državni zbor, Marko Koprivc. Ta na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj zaseda položaj državnega sekretarja. Pri drugem ministru iz vrst Socialnih demokratov Matjažu Hanu, ki vodi gospodarski resor, pa je službo kot državni sekretar dobil nekdanji poslanec Socialnih demokratov in predsednik državnega zbora v času Šarčeve vlade Dejan Židan.

Zdravko Počivalšek

Nekdanji dolgoletni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je pred dnevi za Večer povedal, da bo njegova stranka Konkretno v prvi polovici letošnjega leta izpeljala kongres, na katerem ne bo več kandidiral za predsednika. “Čas je, da Konkretno prevzamejo mlajše sile, saj bo Slovenija slej ko prej potrebovala pravo liberalno stranko, ki bo segala malo na levo in malo na desno,” je dejal. Počivalšek se po navedbah Večera po lanskem slovesu s političnega vrha ukvarja z gospodarskim svetovanjem in z delom na domači kmetiji v Olimju. Zadovoljen je, da se je vrnil v “svoje prvinsko gospodarsko okolje”, saj da vstop v politiko nikoli ni veljal za njegovo veliko željo.

Počivalšek je sicer na zadnjih parlamentarnih volitvah med kandidati na listi Povežimo Slovenijo dobil daleč največji delež glasov – v domačem volilnem okraju Šmarje pri Jelšah ga je obkrožilo 12,37 odstotka volilcev. A je gibanje, sestavljeno iz petih strank, skupaj zbralo le 3,41 odstotka glasov in torej ni doseglo parlamentarnega praga.

Simona Kustec

Nekdanja šolska ministrica Simona Kustec je zaposlena na fakulteti za menedžment primorske univerze, kjer predava na podiplomskem študiju mednarodnih odnosov in gospodarske diplomacije ter študentom menedžmenta. Vodi tudi center za razvoj in prenos znanja, ki skrbi za povezave med univerzo in gospodarstvom. “Študentom s podjetniškimi idejami pomagamo pri povezovanju z uveljavljenimi podjetniki po Evropi in svetu,” je med drugim izpostavila Kustec. Pred vstopom v politiko je kot redna profesorica predavala na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Politike ne pogreša “čisto nič”. Na državnozborskih volitvah je v rodnem Kamniku kandidirala na listi Povežimo Slovenijo, kjer je dobila le 1,87 odstotka glasov. “Kandidirala sem neuspešno. Na ta način sem dobila dodatno potrditev, da se vrnem na svoje primarno delovno mesto,” je dejala Kustec.

Marjan Dikaučič

Nekdanji pravosodni minister Marjan Dikaučič, ki na volitvah sicer ni kandidiral in ni član nobene stranke, je oktobra lani postal eden od dveh direktorjev podjetja VOC Celje. Portal Necenzurirano je tedaj poročal, da je bilo njegovo imenovanje na čelo enega največjih gradbenih podjetij v državi, ki ga obvladujeta lokalna vplivneža Janez Škoberne in Roman Moškotevc, sporno, saj je poskušal kot minister od njunega podjetja za več milijonov evrov kupiti poslovno stavbo v središču Celja. Ko je na čelo ministrstva za pravosodje prišla sedanja ekipa, je bil ta posel zaustavljen, izredna revizija je odkrila nepravilnosti, ministrstvo pa je zadevo odstopilo komisiji za preprečevanje korupcije. Kot so nam povedali na KPK, v zadevi še vodijo predhodni preizkus.

Dikaučič nam je dejal, da o zaustavitvi projekta in o prijavi komisiji za preprečevanje korupcije ni bil obveščen, vodilni na ministrstvu za pravosodje pa po njegovi oceni razlogov za takšne poteze niso imeli. “Verjetno so naredili zelo veliko škodo ministrstvu. Naj predstavijo podatke, koliko plačujejo za najemnine. Poleg tega je projekt stekel, preden sem prišel na ministrstvo in sam z njim nisem imel nič,” je dodal.

Dikaučič ocenjuje, da je gospodarstvo mnogo bolj dinamično kot politika. Še vedno pa ne želi razkriti, v kateri odvetniški pisarni je delal, preden ga je SMC sredi leta 2021 predlagala na ministrski položaj.

Mark Boris Andrijanič

Nekdanjega ministra za digitalizacijo Marka Borisa Andrijaniča je Evropska komisija kmalu po po zaključku ministrovanja imenovala za člana upravnega odbora evropske agencije za inovacije (EIT). Obenem svetuje evropskim vladam in podjetjem na področju digitalne preobrazbe in mednarodnega sodelovanja. “Še posebej tesno sodelujem z ukrajinsko vlado, zaradi česar sem prejel priznanje predsednika Zelenskega. Aktiven sem tudi v okviru Svetovnega gospodarskega foruma in Atlantskega sveta,” nam je še povedal Andrijanič. Kot je poudaril, politike pretirano ne pogreša, Slovenijo pa.

Mark Boris Andrijanič je na lanskih volitvah za poslanca kandidiral v kraju svojega otroštva Novem mestu, a je boljši rezultat od njega v novomeški volilni enoti na listi NSi dosegla Vida Čadonič Špelič.

Aleksandra Pivec

Nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je bila v preteklosti tudi predsednica stranke DeSUS, na državnozborske volitve pa se je neuspešno podala s svojo stranko Naša dežela, je danes prokuristka podjetja Vinag 1847.

“Z novimi lastniki znova vzpostavljamo nekoč zelo eminentno in prepoznavno vinsko klet”, je poudarila Pivec. Dodala je, da sedaj deluje na svojem področju, saj da se je z razvojem podeželja, kmetijstva in vinarstva ukvarjala tudi pred vstopom v politiko. “Vzporedno se bolj prostovoljno ukvarjam še z nekaterimi drugimi projekti s tega področja”, je navedla.

Izpostavila je tudi, da ima sedaj veliko več prostega časa, ki ga namenja družini, športnim aktivnostim …

V tem trenutku Pivec politike ne pogreša – kot pravi, ima njeno dolgoletno politično udejstvovanje “kar nekaj priokusa”. Tako tudi ne razmišlja preveč o trenutni politični situaciji in je ne mika, da bi se kmalu vrnila v politiko. “Stranka Naša dežela še obstaja, a je v mirovanju”, nam je povedala. Zadnje javnomnenjsko merjenje agencije Mediana za Delo je Naši deželi namerilo 1,2 odstotka podpore. “Mislim, da ni razloga, da bi bili aktivni ali glasni v trenutkih, ko to ni potrebno”, je še dejala Aleksandra Pivec.

Lidija Divjak Mirnik

Nekdanja poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik se je po izpadu Šarčeve stranke iz parlamenta kot kandidatka Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti potegovala za županjo Maribora. Dobila je 3,87 odstotka glasov, je pa bila na lokalnih volitvah ponovno izvoljena v mariborski mestni svet.

Preden je leta 2018 Divjak Mirnik postala poslanka, je bila direktorica mariborskih študentskih domov. “Zdaj sem predstojnica za promocijo in marketing. To delovno mesto je bilo med mojim poslanskim mandatom v mirovanju. Na delovno mesto direktorice se namreč ne moreš vrniti, saj gre za mandatno delovno mesto,” je pojasnila.

“Zdaj predvsem živim manj stresno, pot do službe pa ni več dolga 300 kilometrov in nisem več štiri ure na dan na cesti,” je dejala. Čeprav Divjak Mirnik sedanje mirno življenje ocenjuje kot zelo pomembno, pa pogreša adrenalin, ki spremlja poslansko delo. “Pogrešam delo, ki sem ga opravljala, pogrešam razprave,” je dejala za N1.

Lidija Divjak Mirnik — Žiga Živulović jr.

Mojca Škrinjar

“Trenutno delam na vrtu, to mi je v veliko veselje,” je na naše vprašanje, s čim se ukvarja po neuspešni kandidaturi na lanskih državnozborskih volitvah, odgovorila nekdanja poslanka SDS Mojca Škrinjar. Čeprav je v pokoju, je, kot je dejala, še vedno aktivna: ukvarja se predvsem z digitalizacijo šolstva, nadaljuje projekt Pametna šola, napoveduje pa tudi objavo prispevkov o tem. Zaupala nam je, da trenutno bere Aristotelovo Nikomahovo etiko in skrbi za štiri mucke. Če je le mogoče, gre v naravo, veliko pomaga otrokom …

“Politike ne pogrešam, imam jo na televiziji, radiu in internetu. Še vedno sem predsednica odbora v Šiški,” nam je še povedala Mojca Škrinjar. Ukvarja se tudi s problematiko gradnje kanala C0 in se udeležuje protestov. “Politika ni zgolj visoka, je tudi to, kako bomo ljudje živeli,” je dodala nekdanja poslanka SDS.

Robert Polnar

Nekateri nekdanji vidni poslanci in ministri pa nam tega, s čim se ukvarjajo sedaj, niso želeli razkriti ali pa se na naše klice niso odzvali. Med prve sodi nekdanji poslanec stranke DeSUS Robert Polnar, ki je na lanskih državnozborskih volitvah kandidiral na listi SNS in v domačem Šentjurju dobil le 2,98 odstotka glasov. “Ne bom dal nobene izjave. Nisem več javna osebnost in tudi mislim, da nisem več zanimiv za javnost,” je ocenil Polnar.

Na naše besede, da je v prejšnjem mandatu nedvomno sodil med bolj opazne poslance, pa je dejal, da mu ljudje govorijo, kako so ga radi poslušali, in da je škoda, da ni več v parlamentu. Če mu to rečejo Šentjurčani, jih, kot pravi, običajno vpraša, ali so mu na volitvah dali glas. Odgovor je vedno negativen. “Štiri leta sem se v parlamentu zelo trudil in mislim, da sem bil med izstopajočimi poslanci. In to po kvaliteti in ne po ‘opičenju’. Na volitvah 24. aprila lani pa sem dobil odgovor, ki je bil tak, da sem se odločil za estetiko tišine. In tega se držim,” je za N1 dejal Polnar. Dodal je še, da je s tem, ker se ni uklonil ne levim ne desnim, v štirih letih dela v državnem zboru ustvaril samo dva izida. “Postal sem sovražnik in izdajalec vseh. S tem se moram sprijazniti. Ni druge rešitve.”

Drugi se na naša vprašanja niso odzvali

Jani Möderndorfer, ki je bil v prejšnjem mandatu najprej poslanec SMC, nato pa LMŠ, se na naše klice ni odzval. Kot je razvidno iz zadnjega seznama, pa še vedno prejema nadomestilo poslanske plače.

Nekdanji poslanec SDS Marijan Pojbič nam je povedal zgolj to, da nam želi lep dan.

Zanimalo nas je tudi, s čim se sedaj ukvarja obrambni minister v Šarčevi vladi in nekdanji prvak stranke DeSUS Karl Erjavec, s katerim je želela koalicija KUL v prejšnjem mandatu zamenjati takratnega premierja Janeza Janšo. Erjavec sicer na lanskih volitvah ni kandidiral. Na naša vprašanja je odgovoril le, da se je umaknil iz javnega življenja.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.