Kaj je denga in zakaj je tako nevarna?

Foto: PROFIMEDIA

Italija je dvignila stopnjo pripravljenosti zaradi globalnega porasta števila okužb z virusom denge. Na letališčih in v pristaniščih bodo bolj pozorni na potnike, ki prihajajo v državo. Kakšno je stanje pri nas? Kaj je virus denge in zakaj je tako nevaren?

Italijansko ministrstvo za zdravje je v torek dvignilo stopnjo pripravljenosti zaradi globalnega porasta števila okužb z virusom denge. Ob tem je pristanišča in letališča pozvalo, naj bodo pozornejši pri pregledovanju blaga, ki prihaja iz držav z velikim tveganjem za okužbe z virusom.

Poteza Italije sledi opozorilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta je nedavno sporočila, da presenetljivo povečanje števila okužb z virusom denge po svetu predstavlja potencialno grožnjo javnemu zdravju.

Pri nas se denga ne pojavlja

Denga je virusna vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Neposredni prenos virusa denge s človeka na človeka ni mogoč. Virus denge se pojavlja v tropskih in subtropskih predelih sveta, predvsem urbanih predelih Afrike, Srednje in Južne Amerike, jugovzhodne Azije, vzhodnega Sredozemlja in zahodnega Pacifika.

V zadnjih letih so obravnavali posamezne avtohtone primere denge v Franciji, na Hrvaškem ter na portugalskem otoku Madeira. V Sloveniji ne beležimo porasta primerov denge. Vsi bolniki so se okužili na potovanju v tujino. Avtohtonih primerov – torej bolnikov, ki bi se z virusom okužili v Sloveniji – do zdaj še nismo potrdili, so za N1 pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Lani je bilo v Sloveniji prijavljenih devet primerov denge, leto pred tem pa 11. Skupno je bilo v zadnjih desetih letih prijavljenih 62 primerov. Pri tem je treba izpostaviti, da leta 2021 ni bil prijavljen niti en primer, v letu 2020 pa samo eden. To je po besedah NIJZ nedvomno odraz protipandemskih ukrepov, saj je bilo zaradi pandemije covida-19 potovanje v tropska in subtropska območja zunaj Evrope (kjer je avtohtona denga) precej zamejeno in so se na počitnice oziroma potovanje odpravili redki posamezniki.

Zakaj je denga tako nevarna?

Okužba z virusom denge poteka najpogosteje brez simptomov (gre za 75 odstotkov vseh okužb). Kadar se simptomi pojavijo, je bolezen največkrat podobna gripi. Glavni simptomi in znaki so visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Običajno imajo majhni otroci ter ljudje, ki se okužijo prvič, blažji potek bolezni kot starejši otroci in odrasli.

Pri petih odstotkih okuženih oseb bolezen lahko napreduje v hemoragično vročico, ki lahko ogroža življenje. Pri tej obliki imajo bolniki v prvih dneh visoko temperaturo in se slabo počutijo. Obdobju, ki traja od dva do sedem dni, sledi padec vročine. Nato začnejo bolniki bruhati, imajo hude bolečine v trebuhu in težko dihajo.

V tem obdobju so bolniki bolj nagnjeni h krvavitvam. To se kaže kot podplutbe, krvavitev iz nosu in dlesni ter v nekaterih primerih notranje krvavitve. “Ti simptomi in znaki napovedujejo začetek 24 do 48 ur trajajočega kritičnega obdobja, pri katerem pride do povečane prepustnosti malih krvnih žilic (kapilar), zaradi česar tekočina uhaja iz krvožilnega sistema v okoliška tkiva. Posledica so motnje v delovanju krvožilnega sistema, ki lahko vodijo v stanje šoka, za katerega so značilni padec krvnega tlaka in motnje v prekrvavitvi življenjsko pomembnih organov. Če stanja ne zdravimo, lahko nastopi smrt,” piše NIJZ.

Specifičnega zdravljenja denge ni. Na NIJZ bolnikom priporočajo obisk zdravnika, počitek, uživanje zadostne količine tekočin in po potrebi analgetike s paracetamolom. Odsvetujejo jemanje aspirina, tudi zaradi njegovih učinkov na strjevanje krvi. “Če se počutje v prvih 24 urah po padcu vročine poslabša, naj bolnik takoj poišče zdravniško pomoč, saj gre lahko za razvoj hude oblike bolezni, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje. Pravočasno zdravljenje hude oblike bolezni lahko zmanjša smrtnost z dobrih 20 odstotkov na manj kot odstotek,” piše inštitut.

Za okužbo z virusom denge so dovzetni vsi. Po preboleli okužbi se razvije imunost oziroma odpornost, ki nas ščiti pred ponovno okužbo z istim tipom virusa denge. Še vedno pa se lahko prebolevnik okužbi z ostalimi tremi tipi virusa denge. Pri ponovni okužbi se celo poveča tveganje za razvoj hude oblike bolezni.

Kdaj se je smiselno cepiti proti dengi?

Preprečevanje bolezni temelji predvsem na ukrepih, ki zmanjšajo tveganje za pike komarjev. Potnikom, ki potujejo na območja, kjer je denga prisotna, NIJZ svetuje, naj čim bolj omejijo svojo izpostavljenost komarjem. Predvsem zjutraj in zvečer, ko so komarji najbolj aktivni, naj nosijo obleke z dolgimi rokavi in hlačnicami. Uporabljajo naj repelente, ki vsebujejo 20 do 30 odstotkov DEET. V prostorih naj uporabljajo tudi mreže proti komarjem in insekticide.

Priporočljivo je tudi, da se pred potovanjem posvetujejo z zdravnikom epidemiologom na NIJZ, uredijo potrebno zdravstveno zavarovanje in ugotovijo, kje v tujini lahko dobijo zdravniško pomoč ter izberejo hotel, ki ima ustrezno zaščito proti komarjem. V primeru suma na okužbo z virusom denge naj se oboleli zaščitijo pred dodatno izpostavljenostjo komarjem (ostanejo naj pod zaščitno mrežo za komarje oziroma v zaprtih prostorih), da se zmanjša možnost širjenja bolezni s piki komarjev na druge ljudi, še svetujejo na NIJZ.

Obstaja tudi cepivo proti dengi, ki v Sloveniji še ni dostopno, je pa dosegljivo v nekaterih drugih evropskih državah. Celjenje je najbolj smiselno pred ponovnim potovanjem na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo z virusom, in sicer za osebe, ki so že bile okužene, priporoča inštitut. Potniki, ki še niso bili okuženi, imajo manjšo korist od cepljenja.