Leta 2022 se je v Evropi pojavilo več primerov denge kot v vsem desetletju poprej. Bližajoča se nevarnost virusa, ki ga prenaša tigrasti komar, bo, kot kaže, tudi vzpodbuda farmacevtskim podjetjem za razvoj novih zdravil in cepiv. A strokovnjaki opozarjajo, da lahko pričakujemo podoben scenarij, kot smo ga doživeli pri epidemiji covida: bogate države bodo zase kopičile nova zdravila in cepiva, ki tako ne bodo dostopna revnejšim državam, kjer se z virusom denga spopadajo že leta.
Konec avgusta je Parižane presenetilo razkuževanje mesta proti tigrastemu komarju. Tak ukrep so francoske oblasti izvedle prvič, saj se običajno izvaja zgolj v tropskih regijah, kjer je ta komar razširjen. A tigrasti komar in z njim smrtonosna bolezen denga sta sedaj prispeli v Evropo, poroča Politico.
Leta 2022 se je v Evropi pojavilo več primerov denge kot v vsem desetletju poprej. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je bilo lani v Evropi 71 primerov denge, ki je izvirala v Evropi, 65 jih je bilo v Franciji in šest v Španiji. Glavna vzroka za povečanje števila tigrastih komarjev, ki prenašajo dengo, pa tudi virusa zika in čikungunja, sta po navedbah Politica podnebne spremembe in migracije.
Denga je običajno brez simptomov ali pa so ti blagi, a lahko povzroči tudi visoko vročino, močne glavobole in bruhanje. Huda oblika bolezni lahko povzroči krvavenje dlesni, bolečine v trebuhu in v nekaterih primerih celo smrt.
Ta porast pomeni tako grožnjo javnemu zdravju kot priložnost za razvoj novih cepiv in zdravil. Ob slednji bi morala farmacevtska industrija zastriči z ušesi, saj bi tako lahko povečala investicije za v Evropi sicer obrobno bolezen. To bi koristilo tako državam, kot je Francija, kot tudi tistim, ki se z dengo borijo že leta, denimo Bangladešu ali Filipinom. Tako se vsaj zdi. A kot so za Politico povedali strokovnjaki na tem področju, je ta domneva napačna.
Kopičenje v rokah bogatih držav
Širjenje denge v zahodnem svetu bi lahko po navedbah Politica še otežilo dostop zdravil in cepiv tistim, ki jih najbolj potrebujejo, saj farmacevtska podjetja snujejo zdravila, ki so manj učinkovita v najbolj ogroženih državah, ker jih na koncu večino zase obdržijo – in kopičijo – bogatejše države.
“To morda deluje kot dobra stvar – in tudi je dobra stvar –, da se razvijajo novi produkti, toda ali se potem ustvari dvotirni sistem, v katerem dostop do njih dobijo le bogate države, za države v razvoju pa niso dostopni?” se sprašuje direktorica ekipe za znanost in politike inštituta Policy Cures Research Lindsay Keir.
Bolezni, ki jih širijo tigrasti komarji, so do zdaj veljale za zanemarljive tropske bolezni, ki prizadenejo revne države in zato niso bile privlačne za raziskovanje in investicije. A to se počasi spreminja z novimi trgi za privatni sektor. Analiza inštituta Policy Cures za leto 2022 je v primerjavi z letom prej pokazala 33-odstotno povečanje financiranja v razvoj zdravil za dengo. Po oceni Politica se okrog deset odstotkov proizvajalcev cepiv osredotoča na bolezni, ki so v Evropi zapostavljene.
Ameriški farmacevtski gigant Johnson & Johnson se ukvarja s protivirusnim zdravljenjem za dengo, medtem ko se prav tako ameriško farmacevtsko podjetje MSD ukvarja s cepivom proti dengi. V Evropski uniji sta dve cepivi proti dengi že odobreni, eno izpod rok podjetja Sanofi, drugo je razvilo podjetje Takeda. O svojem cepivu tako za dengo kot ziko razmišlja tudi Moderna, poroča Politico.
A samo zato, ker bo trg za ta zdravila kmalu večji, to ne pomeni nujno, da bodo izdelki primerni za prebivalce regij, ki nanje čakajo že leta. Industrija in vlade se namreč bolj osredotočajo na preprečevanj kot pa zdravljenje – prednost bodo torej imela cepiva in ne zdravila. Za države, v katerih je denga endemična, pa so nujno potrebna prav zdravila, ne pa cepiva.
Še en problem, ki ga je za Politico izpostavila Rachael Crockett iz neprofitne organizacije Drugs for Neglected Diseases Initiative (Iniciativa za zdravila za zapostavljene bolezni, op. a.), je kopičenje zdravil v rokah bogatih držav, posledično pa je visoka tudi njihova cena. Združene države Amerike imajo denimo ogromno zalogo cepiv proti eboli, čeprav tam nikoli ni bilo izbruha, kopičenje cepiv v rokah bogatejših držav pa se je jasno pokazalo tudi v primeru epidemije covida-19, ko so revne države dostop do cepiv dobile zadnje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!