Menu ItemLani so padli številni temperaturni rekordi, v Sloveniji smo imeli tudi najhujše poplave v zgodovini. "To ekstremno leto naj bo opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov," so poudarili na agenciji za okolje. In kaj lahko pričakujemo do konca 21. stoletja?
Lani je bilo tako v Sloveniji kot na svetovni ravni po podatkih agencije za okolje najtopleje v zgodovini meritev, saj je dvig temperature zemeljskega površja skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija.
“Lansko ekstremno leto je opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo uresničiti cilje pariškega podnebnega sporazuma,” je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2023 v Sloveniji in svetu poudaril klimatolog agencije za okolje Gregor Vertačnik. Temperatura na svetovni ravni po letu 1970 strmo narašča, pri čemer je zadnjih devet let najtoplejših v celotnem merilnem obdobju, je pojasnil.
Povprečna lanska temperatura za kopenska območja, ki se segrevajo hitreje od morja, je bila več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem s konca 19. stoletja. Lanski julij in avgust sta bila najtoplejša meseca v zgodovini, za september pa so meteorologi zaznali največji odklon od dolgoletnega povprečja.
Med vzroki za spremembe je Vertačnik naštel globalno segrevanje, vremenski pojav el niño, ki smo mu bili priča od sredine do konca leta 2023, notranjo spremenljivost podnebnega sistema, prav tako je blizu višek sončeve aktivnosti, ki nastopi vsakih 11 let. Vsaj regionalno merljiv oziroma zaznaven učinek imajo po njegovih navedbah tudi izpusti žveplovega dioksida v ladijskem prometu, k segrevanju pa je pripomogel tudi izbruh ognjenika v Tihem oceanu leta 2022, ki je prispeval precejšnjo količino vodne pare v ozračje.
Katastrofalne poplave se lahko ponovijo
Za ponovitev lanskoletnih poplav, ki so prizadele Slovenijo, po njegovi oceni obstaja možnost, vendar pa je povratna doba takšnih poplav še vedno vsaj nekaj desetletij, če ne več kot sto let. “Se pa lahko zgodi v naslednjih letih, da bodo kakšni drugi deli Slovenije zaradi poplav podobno prizadeti,” je dejal Vertačnik.
Po besedah meteorologa Anžeta Medveda je bilo lansko leto tretje najbolj namočeno leto po letu 2014, ki ostaja najbolj namočeno leto, in letu 1965.
Kot je poudaril Medved, je pri padavinah opazno, da ni tako izrazitega trenda kot pri temperaturah. “Se pa sploh v zadnjih desetletjih opažajo močni odkloni tako v negativno kot pozitivno smer,” je dejal. Lansko poletje je bilo tako najbolj namočeno poletje v zgodovini, medtem ko je bilo poletje 2022 tretje najbolj sušno.
Kot je povedal hidrolog Andrej Golob, so bile slovenske reke lani v povprečju za eno tretjino bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju zadnjih 30 let. Med drugimi je izpostavil vodnatost Savinje, ki je bila večja za 70 odstotkov. Lani so prevladovale hudourniške poplave, pri količini podzemne vode pa je prevladovalo ugodno količinsko stanje.
Kaj lahko pričakujemo do konca 21. stoletja?
Medved se je ozrl tudi v prihodnost in predstavil pričakovanja do konca 21. stoletja.
Kot glavnega krivca za spremembe je navedel izpuste toplogrednih plinov. Poudaril je, da se bo v Sloveniji temperatura do konca stoletja povečevala, od ukrepov pa je odvisno, koliko se bo povečala – ali bo to za eno ali šest stopinj Celzija. Po njegovih besedah bolj, kot se bo višala temperatura, več bo vročinskega stresa, vročinskih valov in tropskih noči. Po nižinah pa bi lahko tudi več kot mesec dni vztrajala vročina nad 30 stopinj. Prav tako bo več sušnih obdobij, saj bo poleti manj padavin oziroma bodo prišle v obliki močnih nalivov in neurij. Zaradi velikih količin padavin v kratkem času bo več hudourniških poplav. Medtem pozimi ne bo več debelih snežnih odej, ampak dežja, to pa bo pozimi povečalo možnost nastanka večjih poplav.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je dejal, da statistični podatki kažejo, zakaj je treba ukrepati. Pri tem je izpostavil podnebni zakon, katerega osnutek so lani predstavili na ministrstvu in za katerega si želijo, da bo letos čim prej sprejet. Poleg tega ministrstvo posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt. “Do leta 2030 želimo postaviti realne, vendar ambiciozne cilje,” je bil jasen.
Po njegovi oceni je zelo pomembno, da krepimo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. “Zato vzporedno s pripravo podnebnega zakona prenavljamo strategijo prilagajanja na nacionalni ravni,” je dejal Vajgl. Ob tem je napovedal, da nameravajo na ministrstvu vzpostaviti podnebno pisarno, ki bo med drugim v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje