Kaj piše v vladnih izhodiščih za vrh Nata, ki sta jih Levica in SD "spregledali"

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ki ga vodi Tanja Fajon iz vrst SD, smo zaprosili za vladno gradivo z naslovom Izhodišča za udeležbo predsednika vlade dr. Roberta Goloba z delegacijo na vrhu voditeljev držav in vlad Nata, 24. in 25. junij 2025 v Haagu.

Na vrhu Nata so voditelji članic zavezništva potrdili zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na skupno pet odstotkov BDP do leta 2035.

Ker so bila ta izhodišča, v katerih je omenjena tudi zaveza o petih odstotkih, v vladni proceduri in nato sprejeta na četrtkovi seji vlade, je v manjših vladnih strankah, SD in Levici, zavrelo. Njihovi člani, ki sedijo na sejah vlade, tega namreč niso zaznali, izhodišča s stopnjo tajnosti interno pa so bila po pojasnilih vladnega urada za komuniciranje (Ukom) sprejeta soglasno.

Kaj se je zgodilo, so torej v SD in Levici, ki sta Goloba več dni pozivali, da naj zaveze o petih odstotkih v Haagu ne podpre, izvedeli iz našega včerajšnjega članka. Po celodnevni drami je nato Golob danes sporočil, da bo sklical "mini vrh koalicije", odredil pa je tudi umik stopnje tajnosti z vladnih izhodišč.

Takoj ko je bil umik izveden, smo za gradivo zaprosili in ga tudi prejeli.

Celoten dokument je dostopen na spodnji povezavi

Izhodišča za udeležbo premierja z delegacijo na vrhu Nata v Haagu

V izhodiščih je poleg osnovnih informacij, kot so člani premierjeve delegacije, namen dogodka in program obiska, tudi tretja točka, ki govori o temi zasedanj in stališčih Slovenije.

Izhodišča: To bo ključna mednarodna zaveza Slovenije na obrambnem področju

Kot piše pod to točko, obstoječe varnostne razmere zahtevajo razvoj potrebnih zmogljivosti za verodostojno odvračanje in obrambo. Skladno s tem je bil potrjen ambiciozen in zahteven paket Ciljev zmogljivosti. Vse navedeno zahteva bistveno povečanje vlaganja v obrambne izdatke, še piše v gradivu. Nato pa pride ključni del, ki je najbolj vznemiril koalicijske partnerje.

"Voditelji bodo obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja, povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo 5 odstotkov BDP. Ta zaveza bo pregledana predvidoma v letu 2029. S strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov bo predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju."

V tem gradivu je torej navedena še prejšnja letnica za doseganje teh petih odstotkov – leto 2032. V končnem dogovoru članic Nata je bil ta rok zamaknjen za tri leta, na leto 2035.

V nadaljevanju te točke je navedeno tudi, da se Slovenija zaradi zaostrenih varnostnih razmer v Evropi zaveda, da "moramo evropske zaveznice krepiti svoje lastne obrambne sposobnosti in odpornost".

Posebej omenjena obrambna resolucija, ki jo je sprejel državni zbor

Izhodišča tudi navajajo, da Slovenija pri povišanju obrambnih izdatkov pozdravlja pristop, ki poudarja pomen širše varnosti in družbene odpornosti, ter izpostavlja pomen prednostnega vlaganja v obrambne investicije za implementacijo Ciljev zmogljivosti Nata 2025 za Slovenijo.

"Slovenija bo v skladu z v državnem zboru (12. 6. 2025) sprejeto Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, dosegla raven obrambnih izdatkov v višini 2 odstotkov BDP v letu 2025 ter jih postopno povečevala na raven 3 odstotkov BDP do leta 2030."

Kot smo poročali, nihče od prisotnih ministrov ali drugih članov SD in Levice na seji vlade teh izhodišč ni zaznal, čeprav je bil dnevni red seje s to točko razširjen že dan prej, torej v sredo.

Na vladi so bila sprejeta soglasno, saj se ob tej točki nihče ni oglasil ali izhodiščem nasprotoval.

Vodij SD in Levice, ministrov Matjaža Hana in Aste Vrečko, med to točko ni bilo več v dvorani, nekaj ministrov iz teh strank je bilo še na seji, a se, kot rečeno, niso oglasili. Prav tako ni bilo Tanje Fajon, ki nam je kasneje sporočila, da je premier v dvorani na vrhu voditeljev Nata jasno povedal, da je za Slovenijo edini zavezujoč dokument v DZ sprejeta resolucija.

Da so bila takšna izhodišča na vladi dejansko sprejeta, je več pomembnih članov obeh manjših koalicijskih strank izvedelo šele ob našem klicu, ko smo preverjali, kaj se je zgodilo.