Razkrivamo: kako je pet odstotkov za obrambo šlo čez vlado, ne da bi SD in Levica to sploh opazili

V koaliciji zadnje dni vlada visoka napetost, ker bo premier Robert Golob danes v Haagu na prelomnem vrhu Nata skupaj z ostalimi 31 voditelji članic zavezništva potrdil deklaracijo, v kateri je zaveza o dvigu obrambnih izdatkov na kar pet odstotkov BDP.

Predsednik SD Matjaž Han in koordinatorica Levica Asta Vrečko sta v imenu strank, ki jih vodita, premierja Goloba še včeraj javno pozivala, naj Slovenija danes v Haagu ne privoli v predlog generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, ki je sicer soglasje vseh članic zavezništva, torej tudi Slovenije, dobil že v nedeljo.

Koordinatorica Levice je po Trumpovem razkritju SMS-sporočil, ki mu jih je pred vrhom Nata poslal Rutte, še pozno sinoči na družbenih omrežjih zapisala: "Po tem sporočilu nihče v Evropi ne bi smel podpisati dviga na pet odstotkov. Ni še prepozno, da predsednik vlade jutri ne podpre zaveze za dvig sredstev za Nato. Evropa potrebuje vlaganje v mir, ne v orožje. Za ljudi, ne bombe."

Eno od pričakovanj, ki jih izražata Levica in SD, pa je tudi to, da bi morala o zavezi o dvigu izdatkov na pet odstotkov odločati vlada, ki pa je po informacijah N1 minuli četrtek, torej na zadnji seji pred odhodom slovenske delegacije v Haag, imela na dnevnem redu izhodišča za udeležbo premierja Goloba z delegacijo na vrhu Nata, ki so sicer označena s stopnjo interno.

V tem dokumentu po zanesljivih informacijah N1 med drugim piše, da bodo voditelji potrdili zavezo o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka BDP in še 1,5 odstotka za naložbe, povezane z obrambo, skupaj torej na pet odstotkov BDP do leta 2032.

Dvig na pet odstotkov do leta 2032 je bil namreč v četrtek še Ruttejev predlog, a so se zaveznice do nedelje uskladile, da bodo ta cilj dosegle tri leta kasneje, torej do leta 2035.

Poleg odstotkov tudi zapis, da bo to "ključna mednarodna zaveza Slovenije" na obrambnem področju

Še več, v izhodiščih, katerih predlagatelj je bilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pod vodstvom Tanje Fajon (SD), piše tudi: "S strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov bo predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju."

Prav tako je v izhodiščih omenjena nedavno v slovenskem parlamentu sprejeta obrambna resolucija, po kateri bo Slovenija dva odstotka za obrambo namenila še letos, do leta 2030 pa postopoma tri odstotke.

Ta izhodišča je vlada v četrtek sprejela s sklepom. Kot običajno, so bili tudi tokrat na seji vlade ministri iz Levice in SD. Uvrščena so bila na tako imenovano listo B, o predlogih na tej listi se na vladi o točkah oziroma gradivih glasuje posamično z možnostjo razprave.

Kako je mogoče, da SD in Levica tega nista opazili?

Točka o izhodiščih za odhod premierja v Haag so bila po informacijah N1 na četrtkovo sejo vlade uvrščena v sredo popoldan, torej dan prej. Kako je torej mogoče, da nihče iz SD in Levice ni opazil razširitve dnevnega reda s to zanje nevralgično točko, da nihče iz SD in Levice tega gradiva, ki je bilo priloženo in poslano po elektronski popti več kot 200 naslovnikom, tudi vsem ministrom, ni prebral, kajti če bi ga, bi bilo pričakovati, da bi se ob tej točki na seji vlade ministri teh dveh strank oglasili in to problematizirali.

A se po informacijah N1 ni oglasil nihče od ministrov, izhodišča z zapisanimi petimi odstotki pa so 'šla skozi'.

Naši viri pravijo, da so izhodišča prišla na vrsto ob koncu "precej dolge in naporne seje vlade". Ko smo sinoči o tem spraševali SD in Levico, je v teh dveh strankah zavladala negotovost, začeli so za nazaj ugotavljati, kaj se je v četrtek na seji vlade sploh zgodilo.

Ko smo s tem seznanili gospodarskega ministra in predsednika SD Matjaža Hana, je bil najprej izjemno presenečen rekoč, da česa takšnega nikoli ne bi podprl.

Za N1 je povedal tudi, da razprave ali glasovanja o tem na vladi ni bilo ter da izhodišč, v katerih je zapisanih pet odstotkov, tudi na koalicijskem usklajevanju pred sejo vlade ni omenil nihče, pa čeprav naj bi na koaliciji pred sejo vlade Han in Asta Vrečko povedala, da dvigu na pet odstotkov nasprotujeta.

Je pa Han zaradi drugih obveznosti sejo vlade zapustil tik pred koncem, torej tik preden so po dnevnem redu izhodišča prišla na vrsto.

Tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko je za N1 pozno sinoči sporočila: "Razprave o dvigu sredstev na seji vlade ni bilo. Na sestanku pred sejo sem predsedniku vlade ponovno povedala, da dviga sredstev za Nato v Levici ne podpiramo."

A tako kot Hana tudi nje ob tej točki dnevnega reda ni bilo v dvorani, v kateri potekajo seje vlade, manjkala sta tudi ministra Levice Luka Mesec in Simon Maljevac. Maljevca je sicer državni sekretar Klemen Ploštajner, ki je prav tako iz Levice. Na seji sta bila ob tej točki tudi ministra SD, Andreja Katič in Aleksander Jevšek.

"Ne zdi se nam verjetno, da tega ne bi opazili"

Tako iz SD kot iz Levice je neuradno že slišati ocene, da so bili izigrani in da se jim ne zdi verjetno, da nihče od njih tega ne bi opazil, a na drugi strani je bil dnevni red seje vlade s to točko razširjen že dan prej.

Poleg tega je bilo, kot že omenjeno, predlagatelj tega gradiva ministrstvo pod vodstvom SD-jeve ministrice Tanje Fajon. Tudi od tam do stranke SD očitno ta informacija ni prišla. Zunanje ministrice sicer v četrtek zaradi službene poti ni bilo na seji vlade, nadomeščala jo je državna sekretarka Melita Gabrič.

Ker pa je v izhodiščih omenjena tudi v slovenskem parlamentu sprejeta obrambna resolucija, to nekateri v SD razumejo na način, da ima s temi izhodišči, ki so jih sicer zaradi našega poizvedovanja prebrali šele včeraj pozno zvečer, vlada mandat za tri odstotke do leta 2030, ne pa tudi mandat za pet odstotkov, ker da je Ruttejev predlog v izhodiščih zgolj opisan.

Države ni mogoče "vreči" iz Nata

V vsakem primeru pa je danes na vrhu Nata pričakovati, da bo dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035 dobil še zadnjo piko na i.

Zaradi koalicijskega viharja so iz kabineta predsednika vlade včeraj ponovno sporočili, da je pomembno imeti pred očmi v parlamentu sprejeto resolucijo, s katero se je Slovenija zavezala k tri odstotnemu dvigu obrambnih izdatkov do leta 2030.

Deklaracija Nata o petih odstotkih, ki so jo čanice uskladile, pa je po trditvah kabineta predsednika vlade politični dogovor, ki tudi ne zahteva ratifikacije v parlamentih držav članic. V Levici sicer menijo nasprotno, da bi bila ratifikacija mednarodne zaveze potrebna.

Da gre za političen dogovor, poudarja tudi predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jelena Juvan, ki je za N1 pojasnila: "Nihče ne more posamezne države prisiliti, da mora to uresničiti. Prav tako se zaradi neizpolnjevanja zavez neke države ne more izključiti iz zveze Nato. Temeljna listina zveze Nato je Washingtonski sporazum, ki tovrstnih določil nima. Čeprav gre za politično zavezo, so pa spremenjene varnostne razmere tiste, ki zavezništvo silijo v to, da okrepi lastno obrambo."

Vse članice Nata so soglasje k deklaraciji, v kateri je zaveza o dvigu na pet odstotkov, dale že v nedeljo. Če zgolj ena od držav s tem ne bi soglašala, bi bila ta odločitev blokirana za celotno zavezništvo, saj se vse odločitve v Natu sprejemajo soglasno. Blokada odločitve s strani ene države pa bi bila hkrati tudi še nikoli viden presedan.

Soglasje k deklaraciji Nata o petih odstotkih je v nedeljo dala tudi Španija, kljub poskusu premierja Pedra Sancheza, da Španijo prikaže kot izjemo od tega.

Opozicija: "Premier slovenski javnosti govori eno, članicam Nata pa nekaj drugega"

Premier Golob je v ponedeljek dejal, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP, ob tem pa je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenilo širšim obrambnim področjem – zdravstvu, infrastrukturi, kibernetski varnosti in umetni inteligenci. In da bo leta 2029 Nato izvedel pregled, ali je sploh smiselno nadaljevati s povečevanjem izdatkov.

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša pa medtem dvomi, da bi Slovenska vojska v danih razmerah lahko porabila načrtovana sredstva za obrambo. "Če nimaš ljudi, tehnika nič ne pomaga. Odločevalci v Sloveniji naj se zamislijo in postavijo na prvo mesto tisto, kar je treba. To so ljudje. Dokler to ni razrešeno, milijarde ne bodo imele učinka," pravi Janša.

V NSi pa, da so zaveze Slovenije do Nata jasne in nedvoumne. "Vlada ta dvig načrtuje nerealno, diskurz o tem vprašanju pa prilagaja pritisku javnosti in koalicijskih partneric. Še več. Premier Golob že dalj časa spretno manipulira s številkami in slovenski javnosti govori eno, članicam Nata pa nekaj drugega," pravijo v NSi.

POSEBNI VIDEO: Trgovina z ljudmi v Sloveniji