Kaj prinaša vmesno poročilo o domnevno ukradenih otrocih in zakaj so izkopali truplo dojenčka?

Poslanci bodo na današnji seji državnega zbora obravnavali vmesno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok. O vmesnem poročilu, ki vsebuje 345 strani in ne nosi oznake tajnosti, bodo poslanci spregovorili na odprti seji, nato pa bodo zaradi varstva osebnih podatkov za zaprtimi vrati razpravljali še o dodatnem vmesnem poročilu.

Parlamentarno preiskavo o domnevno ukradenih otrocih je državni zbor odredil maja 2024, v preiskovalni komisiji, ki jo vodi poslanka SDS Alenka Jeraj, pa poleg poslancev SDS sodelujejo le še poslanci NSi in SD.

Namen parlamentarne preiskave je bil, da se ugotovi in oceni dejansko stanje sumov storitve kaznivih dejanj odvzema otrok od leta 1965 do začetka parlamentarne preiskave, kateri interesi bi lahko bili v ozadju morebitnega odvzema otrok ter ali bi utegnili biti v primere vpleteni posamezni nosilci javnih funkcij in funkcij v organih javnega sektorja.

Komisija je v vmesnem poročilu navedla, da je zaznala številne pomanjkljivosti, odstopanja in kršitve pri vodenju matičnih knjig, v zdravstvenih evidencah, postopkih pokopa in pri posvojitvah. Ob tem je izpostavila vrsto indicev, ki da nakazujejo možnost, da je prihajalo do odtujitve otrok. Vendar pa preiskovalna komisija, kot je zapisala v vmesnem poročilu, doslej ni pridobila neposrednih dokazov, ki bi potrjevali hipotezo o sistematičnih krajah in nelegalnih posvojitvah otrok. "Nesporno je, da so matere rodile, otrok pa je izginil ali umrl, pri čemer starši večinoma ne vedo, kje je pokopan, niti ga v večini primerih niso smeli videti. Pomanjkljiva dokumentacija in napake krepijo sume, vendar dokončno potrditev ali ovržbo hipoteze lahko zagotovijo le DNK analize živih oseb ali ostankov pokojnih otrok. To predstavlja problem, ker grobov večinoma ni," lahko preberemo v vmesnem poročilu.

Preiskovalna komisija tako državnemu zboru predlaga, naj poslancem v naslednjem mandatu priporoči nadaljevanje parlamentarne preiskave, ki bi privedla do ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako predlaga sklep, s katerim bi državni zbor sedanji preiskovalni komisiji o domnevno ukradenih otrocih naložil, da vmesno poročilo posreduje specializiranemu državnemu tožilstvu.

Predrag Baković iz SD podal ločeno mnenje

Poleg vmesnega poročila pa imajo poslanci na mizi tudi ločeno mnenje člana preiskovalne komisije iz vrst SD Predraga Bakovića. Ta poudarja, da se s ključnimi ugotovitvami preiskave, ki so navedene v vmesnem poročilu, strinja in da podpira tudi predlagane sklepe. Ocenjuje, da vsi starši, ki jih je komisija doslej zaslišala glede izgube njihovih otrok, resnično verjamejo ali vsaj sumijo, da so jim bili otroci odvzeti, in pri njih ne gre za kakršnokoli ideologijo ali politično prepričanje.

Hkrati pa Baković meni, da je potrebno zaradi objektivnosti preiskave poleg indicev, ki nakazujejo na možnost, da je prihajalo do odtujitve otrok, omeniti tudi indice, ki ne potrjujejo te hipoteze. Opozarja na dokumentacijo o zdravstvenih težavah nekaterih otrok in na pričanja o zapletih pri nekaterih porodih. Poudarja tudi, da so se rojstva in domnevne smrti otrok, za katere starši ne vedo, kje so, dogajala praktično v vseh porodnišnicah po Sloveniji, kar bi pomenilo, da bi "vsaka porodnišnica morala imeti nek tim, ki bi izvrševal odtujitve otrok". Med drugim spominja, da je desetletja po 2. svetovni vojni v zdravstveni stroki veljalo načelo, da se ključnih usodnih informacij ne preda pacientom oziroma porodnicam, in navaja, da so se informacije o odtujenih otrocih začele pojavljati šele v zadnjem času.

Baković v ločenem mnenju izpostavlja tudi izkop trupla, ki ga je na pobudo preiskovalne komisije odredil preiskovalni sodnik in pri katerem so bili navzoči tudi nekateri člani preiskovalne komisije. Izkop trupla otroka je bil na pokopališču Gorca v občini Podlehnik sicer izveden 17. decembra lani, pet dni po potrditvi vmesnega poročila na seji preiskovalne komisije, in torej v poročilu še ni naveden.

Kot je zapisal Baković, najdeno okostje po morfoloških značilnostih ustreza dojenčku, hkrati z okostjem pa je bila najdena tudi zapestnica, "na kateri so dobro vidni podatki, ki ustrezajo rojstvu in dogodkom v zvezi s tem". "Kljub številnim nepravilnostim, ki so sprva resnično kazale na resne sume nezakonitega ravnanja, je izkop trupla pokazal, da do odtujitve otroka najverjetneje ni prišlo in da je otrok resnično umrl. Seveda je treba počakati na analizo DNK in primerjavo vzorcev," je dodal poslanec iz vrst SD.

Alenka Jeraj: Rezultatov DNK analize še nimamo

Preiskovalna komisija rezultatov DNK analize še nima, je za N1 navedla predsednica komisije Alenka Jeraj. "Za ekshumacijo groba smo se odločili zato, da z DNK analizo potrdimo, ali je v grobu res otrok te matere, saj je veliko nepravilnosti v dokumentaciji," je poudarila. Iz odgovora poslanke SDS je mogoče razbrati, da dvom sproža tudi to, da je imel otrok, ki naj bi umrl 14 dni po rojstvu avgusta 1981 in starši trupelca niso mogli videti, "zapestnico s kovinsko zaponko". Po besedah Jeraj to ni bil običaj, saj so bile "zapestnice v celoti plastične".

Navedla je tudi, da je preiskovalna komisija sprejela še nekaj podobnih sklepov o ekshumaciji grobov z namenom, da se potrdi ali ovrže sume o odtujitvi otrok. Je pa – tako Jeraj – ugotavljanje pri drugih primerih veliko težje, "saj v večini primerov ni grobov domnevno umrlih otrok in takih analiz ne moremo narediti".

Bo morebitna potrditev DNK analize, da otrok ni bil odtujen, vplivala na ugotovitve preiskovalne komisije, smo še vprašali Jeraj. "Vsak primer je svoj primer, tako da podrobna analiza da samo odgovor, kaj se je zgodilo z določenim otrokom. To ne vpliva na druge primere, saj je treba podrobno raziskati vsakega posebej," se je glasil odgovor.