Kaj se v upravnih postopkih spreminja in za katere pošiljke to sploh velja?

Poslanci in poslanke so v četrtek po vetu državnega sveta potrdili novelo zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I).

Zakon je po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa namenjen posodobitvi poslovanja javne uprave, saj vzpostavlja pravno podlago za avtomatizacijo procesov. S spremembami želijo doseči, da bi upravni postopek ostal prijaznejši za uporabnike, pa tudi razbremeniti zaposlene na organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju.

Pripravili smo krajši pregled najpomembnejših sprememb, ki jih prinaša ZUP-I, ter pomisleke, ki se pojavljajo.

Zakon bo sicer začel veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu.

Pomembnejše spremembe

Obvezno elektronsko vročanje v varni elektronski predal za pravne subjekte

To v praksi pomeni, da bo morala vsaka pravna oseba imeti varni elektronski predal. Tistim, ki ga še nimajo, ga bo brezplačno zagotovila država.

Poslovanje se bo uveljavilo v enem letu od uveljavitve zakona. Obvezno bo le elektronsko vročanje, medtem ko bodo poslovni subjekti lahko vlogo še vedno vložili tudi v fizični obliki.

Z elektronskim vročanjem bodo poslovni subjekti (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, društva in druge pravne osebe) dokumente po besedah ministrstva za javno upravo lažje prevzemali in jih upravljali, postopek pa bo enostavnejši in hitrejši tudi za organe.

Za fizične osebe se pri elektronskem vročanju nič ne spreminja, elektronsko vročanje bo zgolj za tiste, ki bodo za to izrazili interes.

Dokumenti neposredno v nabiralnik

Doslej je pismonoša ob neuspeli osebni vročitvi pošiljko odnesel na pošto, kjer je naslovnika čakala 15 dni. Če je ta ni prevzel, so mu jo vrgli v nabiralnik. Po ZUP-1 pa bo pismonoša, če naslovnika ne bo doma in pošiljke ne bo mogoče osebno vročiti, to takoj vrgel v nabiralnik in prejemniku ponjo ne bo več treba hoditi na pošto.

Zaradi te spremembe se fikcija vročitve iz 15 dni skrajša na 7 dni, kar pomeni, da po sedmih dneh velja, da je pošiljka vročena. Obenem se podaljšuje rok za pritožbo s 15 na 21 dni, tako da se za stranke, ki se želijo pritožiti, nič bistvenega ne spreminja.

Samodejna izdaja potrdil iz uradnih evidenc

Po uveljavitvi novele zakona o upravnem postopku se bodo potrdila iz uradnih evidenc (npr. potrdilo o registraciji društva, potrdilo o zaščiteni kmetiji, potrdilo o opisnih podatkih o stavbi ali drugo) v elektronski obliki lahko izdala samodejno. Zahtevo za izdajo potrdila bodo zainteresirani lahko vložili prek eUprave ali drugega informacijskega sistema.

Elektronska oddaja vlog tudi za tiste, ki elektronskih podpisov nimajo

Za elektronsko oddajo vloge vložnik po trenutno veljavnem zakonu potrebujejo kvalificiran elektronski podpis. Po uveljavitvi novele zakona bo oddaja vloge možna tudi z naprednim elektronskim podpisom. Ta podpis namreč uporablja več ljudi kot kvalificirano digitalno potrdilo.

Še bolj pomembna novost pa je, da bodo vloge v elektronski obliki lahko vložili tudi tisti, ki elektronskih podpisov nimajo, jih ne znajo ali ne morejo uporabljati. Identiteta vložnika se bo lahko ugotavljala preko posebnega informacijskega sistema (centralna storitev za elektronsko prijavo in elektronski podpis) s preverjanjem ujemanja podatkov, ki jih navede vložnik s podatki v uradnih evidencah (to je ujemanje osebnega imena, EMŠO, davčne številke, številke osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja).

Odločba brez obrazložitve, ko se zahtevku stranke ugodi

Izkušnje kažejo, da strank, ki so z zahtevkom uspele, obrazložitev odločbe največkrat ne zanima, navajajo na ministrstvu za javno upravo. Zakon tako uvaja možnost, da v primeru, da se zahtevi stranke ugodi in temu nihče ne nasprotuje, organ lahko izda odločbo brez obrazložitve. Tistim, ki bi se z razlogi želeli seznaniti, bodo to še naprej omogočili.

"Obrazložitev odločbe je temelj za vlaganje pravnih sredstev, a če zaradi okoliščin uporaba pravnih sredstev realno ni pričakovana, pisanje obrazložitve nima dodane vrednosti, hkrati pa po nepotrebnem obremenjuje organ. S tem organom omogočimo, da se namesto pisanja obrazložitev osredotočijo na druge zadeve," so zapisali na MJU.

Ustne obravnave prek videokonference

ZUP-1 omogoča izvajanje ustne obravnave prek videokonference, kar bo po pričakovanjih ministrstva pospešilo postopek in zmanjšalo stroške organa in osebe, ki bi sicer morala priti na obravnavo.

"Ni namreč vedno nujno, da bi stranke in priče z namenom ugotavljanja in razčiščevanja dejanskega stanja vsakokrat hodile k organu, če se lahko srečajo virtualno, prek računalnika ali telefona s kamero," ob tem dodajajo na ministrstvu.

Pripravljalno – posvetovalni narok

Novost v zakonu je pripravljalno – posvetovalni narok. Tega organ lahko skliče, če oceni, da bi s predstavitvijo postopka, dejstev in posledic morebitne odločitve še pred ustno obravnavo lahko na manj formalen način odpravil dvome, vprašanja, negotovost in strahove strank, ki posledično vplivajo na potek postopka. Takšen "sestanek" ne bi bil obremenjen s strogimi formalnimi zahtevami za izvedbo ustne obravnave, s tem pa morda omogočil hitrejše sporazumevanje in posledično hitrejši zaključek postopka.

Pomisleki o zakonu

Zakon je bil v državnem zboru 23. oktobra sprejet po vetu državnega sveta. Državni svetniki so veto vložili, ker so ocenili, da novela znižuje standarde pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke. Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva so po njihovi oceni spremembe pri vročanju pošiljk.

Podobno je skrbelo tudi nekatere koalicijske poslance – tako je vodja poslanske skupine SD Meira Hot dejala, da bodo po uveljavitvi sprejete novele pripravili nov predlog novele, saj da se z uvedbo osebne vročitve bistveno povečuje tveganje, da bi posameznik zamudil rok za pritožno ali drugo pravno sredstvo. Ob tem ministrstvo poudarja, da je rok za pritožbo podaljšan s 15 na 21 dni.