Menu Item
Preverili smo, kakšne so posledice, če neupravičeno ne pridete v službo oziroma delodajalca ne obvestite, da vas ne bo.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za N1 pojasnili, kaj se zgodi, če delavec ne pride v službo, svojega delodajalca pa o tem ne obvesti.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je temeljna obveznost delavca opravljanje dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pri tem mora delo opravljati v določenem času in na določenem kraju ter upoštevati organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Delavec ima pravico do odsotnosti, vendar le v primerih, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev.
Ima pa zaposleni tudi dolžnosti, še navajajo na direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela, ki deluje v okviru ministrstva, da delodajalca obvesti o “bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja”.
Preberite še: Ali vam lahko šef med delovnim časom prepove čik pavzo?
Kaj se zgodi, če se zaposleni ob dogovorjenem času ne prikaže na delovnem mestu? Kot pojasnjujejo na ministrstvu, to pomeni, da delavec krši obveznosti iz delovnega razmerja. Na podlagi tega se lahko delodajalec odloči, ali bo ukrepal proti delavcu in kako bo ukrepal. Kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog).
Če gre za hujše kršitve, so izpolnjeni tudi pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja eden od razlogov, ki jih opredeljuje zakon o delovnih razmerjih. Podrobneje razloge iz zakona naštevamo v okvirčku na dnu članka.
Starejši sodelavci se bodo zagotovo spomnili izraza “narediti plavega”, ki pomeni neupravičeno (za en dan) izostati z dela. Frazema “narediti plavega” in “usekati plavega” sta nastala po izpustu besede ponedeljek iz besednih zvez “narediti plavi ponedeljek” in “usekati plavi ponedeljek”. Izraz je prevod nemške fraze “blauen Montag machen”. Od kod natančno prihaja, ni povsem jasno. Nekateri nemški portali pa navajajo, da je fraza povezana z bavarskimi vajenci, ki so barvali volno. V nedeljo so tkanino pomočili v kopel, ki se je nato v ponedeljek sušila na zraku in postala modra. Vajenci so tako ob ponedeljkih lahko le čakali na volno in niso delali.
Če vas pet dni zaporedoma ni v službo …
Na ministrstvu dodajajo še, da se lahko delodajalec – če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to lahko storil – odloči za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
“V tem primeru delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi,” pravijo. Zakon še določa, da mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.
Preberite še: Ali vam šef mora odobriti dopust takrat, ko ga želite vzeti?
Kaj se zgodi, če prejmete izredno odpoved?
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ima resne posledice. Takšen delavec nima pravice do odpravnine, prav tako ne prejme denarnega nadomestila za brezposelnost, saj je brez dela ostal po svoji krivdi ali volji. Če pa je imel delodajalec zaradi ravnanja delavca škodo, je lahko zaradi tega tudi odškodninsko odgovoren. “Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti, pri čemer bo moral delodajalec dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti po civilnem pravu,” še pravijo na ministrstvu.
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
– delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
– delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
– je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
– delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
– je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
– delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
– se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
– delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje