Ali vam lahko šef med delovnim časom prepove čik pavzo?

Slovenija 21. Jan 202312:2523 komentarjev
Par na odmoru za kajenje med delovnim časom
Foto: PROFIMEDIA

Zakon o delovnih razmerjih določa, da vsakemu delavcu, ki je zaposlen za polni delovni čas, med dnevnim delom pripada 30 minut odmora. Številni pa si poleg odmora, ki je določen z zakonom, vzamejo še več krajših, med katerimi denimo pokadijo cigareto. Preverili smo, ali vam delodajalec lahko med delovnim časom prepove "čik pavzo".

Predvsem v pisarniških delovnih kolektivih pogosto nastaja diskrepanca med kadilci in nekadilci. Kadilci se namreč na tako imenovano “čik pavzo” med delovnim časom pogosto odpravijo večkrat, nekadilci pa si tega nekajminutnega odmora ne vzamejo.

Po zakonu o delovnih razmerjih (154. člen) ima vsak delavec oziroma delavka, ki je zaposlen za polni delovni čas, med dnevnim delom pravico do odmora, ki je vštet v delovni čas in traja 30 minut. Tudi delavec, ki je zaposlen za krajši delovni čas, ima pravico do odmora, katerega trajanje je sorazmerno s časom, prebitim na delu. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa se dolžina odmora določi sorazmerno z dolžino dnevnega delovnega časa.

Zakon določa tudi, da si delavec lahko vzame odmor šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. “Namen odmora med dnevnim delom je obnova oziroma vzdrževanje delavčevih psihofizičnih sposobnosti v času dnevne delovne obveznosti, saj delavec v času odmora prekine z delom in ni dolžan opravljati svojih delovnih obveznosti,” so za N1 pojasnili na pristojnem ministrstvu za delo. 

Tega, kako delavec preživi odmor, ki mu pripada, zakonodaja ne določa. Lahko ga izkoristi za kosilo, malico, odhod v trgovino, pa tudi kajenje … Zakon obenem ne določa, da mora delavec ta odmor izkoristiti v enem kosu, kar pomeni, da si ga načeloma lahko razdeli na več delov in vsak del odmora izkoristi po svoje.

Številni zaposleni pa se na čik pavze odpravljajo tudi izven 30-minutnega odmora, ki je določen z omenjenim zakonom.

Delavka kadi na ulici med delovnim časom
PROFIMEDIA

Po zakonu krajši odmori niso problematični

Na ministrstvu za delo so za N1 potrdili, da delavnopravna zakonodaja tovrstnih krajših odmorov ne opredeljuje. Krajši odmori tako sami po sebi niso problematični, če niso v nasprotju z omejitvami, ki jih je delodajalec zapisal v splošnih aktih.

“Delodajalec ima pravico oziroma možnost, da v okviru organizacije dela določi tudi podrobnejša pravila glede uresničevanja zakonske pravice do odmora,” navajajo na pristojnem ministrstvu. Po zakonu o delovnih razmerjih (10. člen) delodajalec s splošnimi akti namreč “določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti”.

Preberite tudi: Kaj se zgodi, če cigareto odvržemo v kanalizacijski jašek

Delodajalec lahko v splošnih aktih denimo prepove kajenje na območju, katerega lastnik je – na primer pred stavbo podjetja. Delodajalci v splošnih aktih običajno opredelijo tudi način evidentiranja prihodov, odhodov in odmorov na delovnem mestu; po zakonodaji naj bi namreč vodili evidenco o izrabi delovnega časa. Tako lahko določijo tudi, koliko dodatnih odmorov pripada delavcem in koliko časa lahko trajajo.

Pristojni ob tem opozarjajo, da morajo biti vse omejitve delodajalcev skladne z delavnopravno zakonodajo, ki zagotavlja minimum pravic delavcev. Glede na 46. člen zakona o delovnih razmerjih mora delodajalec pri vseh prepovedih in omejitvah “varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost”, medtem ko 1. člen tega zakona določa, da mora delodajalec upoštevati tudi pravico delavcev do svobode dela in dostojanstva pri delu. 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2020 je vsak peti državljan Slovenije, star med 25 in 74 let, kadilec. Gre za 277 tisoč oseb, med katerimi je več moških kot žensk, večina (80 odstotkov) pa jih kadi redno oziroma vsak dan. Pri tej statistiki je NIJZ upošteval kajenje cigaret in cigar, pa tudi cigarilosov ali pip.

Kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih je od leta 2007 prepovedano z zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar