Kaj sledi po volitvah: kdaj naj bi se prvič sestal državni zbor in kako poteka sestavljanje vlade?

V politiki velja, da se možne koalicije začnejo sestavljati v ponedeljek po parlamentarnih volitvah. Prva namigovanja o tem, katere stranke bi se bile pripravljene pogovarjati o sodelovanju, so se začela že na volilni večer, a kot kažejo rezultati volitev in ocene analitikov, bo sestavljanje vlade zahtevno.

Državna volilna komisija (DVK) je glasovnicam, ki so bile oddane na voliščih, danes prištela še tiste, ki so prispele po pošti iz Slovenije. Tako je skupaj preštetih 99,96 odstotka glasov, razmerje moči med strankami pa ostaja nespremenjeno.

Naslednji korak bo štetje glasovnic, ki bodo na DVK prispele iz tujine, in sicer do naslednjega ponedeljka. Ko bodo preštete vse te glasovnice in se bodo iztekli vsi roki za morebitne ugovore – prvak SDS Janez Janša je uporabo možnih pravnih sredstev že napovedal – bo lahko DVK potrdila končni izid volitev, kar naj bi se zgodilo do 7. aprila.

Kako poteka ustanovna seja državnega zbora?

Sledila bo konstitutivna oziroma ustanovna seja državnega zbora, do katere mora priti najkasneje v 20 dneh po volitvah. Sklicati jo bo morala predsednica republike, na seji pa bodo potrjeni mandati novoizvoljenih poslank in poslancev.

Kot najverjetnejši datum ustanovne seje nekateri poznavalci omenjajo 10. april.

Ustanovno sejo vodi najstarejši poslanec oziroma poslanka. Najprej mora biti ustanovljena mandatno-volilna komisija, ki pregleda poročilo DVK o volitvah in potrdi poslanske mandate. Državni zbor je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov.

Na ustanovni seji se izvoli tudi predsednik oziroma predsednica državnega zbora in podpredsedniki. V primeru, da je koalicija strank že kmalu po volitvah jasno izrisana, se te med sabo dogovorijo, kdo bo predsednik DZ.

Lahko pa pride tudi do zapletov, kar se je v preteklosti že zgodilo - nazadnje leta 2018, ko takratni mandatar za sestavo vlade Marjan Šarec ob ustanovni seji še ni imel dogovorjene koalicije in se je za začasno vodenje DZ ponudil Matej Tonin. Ko je bila koalicija sestavljena in je imela v DZ zagotovljenih 46 glasov, je Tonin odstopil, za njegovega naslednika pa so izvolili Dejana Židana (SD).

Kandidata oziroma kandidatko za vodenje državnega zbora lahko predlaga skupina najmanj desetih poslancev, glasovanje je tajno, za izvolitev pa je potrebna absolutna večina glasov – najmanj 46.

Po nepisanem pravilu mesto predsednika oziroma predsednice DZ pripade drugi največji stranki nastajajoče koalicije, a tudi to se ne zgodi vedno. Tako je bilo tudi v aktualnem sklicu DZ, ko je to mesto predsednice zasedla Urška Klakočar Zupančič iz največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda, v preteklosti pa sta na primer predsednika DZ postala tudi France Cukjati iz tedaj zmagovite SDS in Milan Brglez po zmagi SMC.

Predsednica republika bo mandat za sestavo vlade podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov"

Sledi oblikovanje poslanskih skupin v državnem zboru, te pa se nato odločijo, kdo bodo njihovi vodje. Ko bodo poslanske skupine ustanovljene, bo predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala posvetovanje z njihovimi vodji, na katerem bo preverila podporo potencialnim mandatarjem za sestavo vlade.

Pri poslanskih skupinah bo "potipala", komu se v državnem zboru obeta potrebna večina, torej najmanj 46 poslanskih glasov za sestavo nove vlade.

Predsednica republike je sicer že ob razpisu tokratnih volitev poudarila, da bo mandat za sestavo vlade podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov".

Pirc Musar mora kandidata za mandatarja predlagati najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora, glasovanje o mandatarju pa lahko poslanke in poslanci opravijo najprej v 48 urah in najkasneje v sedmih dneh po vložitvi predloga.

Državni zbor mandatarja za sestavo nove vlade voli na tajnem glasovanju, za izvolitev pa kandidat potrebuje absolutno večino glasov. V primeru, da zadostne podpore ne dobi, lahko predsednica republike v 14 dneh po posvetovanjih predlaga drugega ali istega kandidata, v tem času pa lahko kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Če tudi v drugem poskusu mandatar ni izvoljen, lahko poslanci v 48 urah po neuspešnem drugem krogu sklenejo, da poskusijo še s tretjim glasovanjem. V tem primeru za izvolitev zadošča že večina poslanskih glasov navzočih poslancev.

Gre za mehanizem, ki omogoča nastanek manjšinske vlade. V primeru, da tudi v tretjem krogu mandatar ne bi bil izvoljen, bi predsednica republike razpustila državni zbor in razpisala predčasne volitve. Takšnega primera v zgodovini samostojne Slovenije še nismo imeli.

Sestavljanje vlade, zaprisega ministrov in prva seja vlade

Ko je mandatar izvoljen, se začne sestavljanje vlade. Novoizvoljeni premier mora predlagati imena ministrskih kandidatov najkasneje v 15 dneh po svoji izvolitvi. Ti se matičnim delovnim telesom državnega zbora, ki podajo mnenje, ali so bile predstavitve ustrezne.

Po končanih zaslišanjih državni zbor glasuje o listi kandidatov in kandidatk za ministrske položaje. Glasuje se o celotni listi in ne o vsakem ministru posebej, glasovanje je javno, za potrditev pa je potrebna navadna večina. Po uspešnem glasovanju predsednik vlade in ministri prisežejo, nova vlada pa uradno nastopi mandat.

Običajno se vlada še isti dan sestane na ustanovni seji ter sprejme prve ukrepe in kadrovske odločitve.