Menu Item
Cilj pokojninske reforme bo predvsem povečanje solidarnosti sistema, pravijo na ministrstvu za delo. Nasloviti nameravajo tako neenakosti v pričakovani življenjski dobi kot neenakosti v višinah pokojnin. "Ne verjamemo, da so neenakosti v dohodkih svete in jih je treba reproducirati tudi za čas starosti," pravijo.
Prihodnje leto se bo vlada skupaj s socialnimi partnerji lotila tudi reforme pokojninskega sistema, je napovedal minister za delo Luka Mesec. To je prejšnja vlada tudi obljubila Evropski komisiji, saj se je v načrtu za okrevanje in odpornost zavezala, da bo v prvi polovici leta 2023 Ekonomsko-socialnemu svetu poslala predlog sprememb pokojninske zakonodaje z namenom zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti sistema in primernih pokojnin. Do konca leta pa bo vlada predlog celovitih sprememb poslala v državni zbor, še piše v načrtu.
“Na mizi trenutno ni še nobenega predloga,” pravijo na ministrstvu za delo. To nam je potrdila tudi predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. “Vsake toliko se sliši besedna zveza ‘pokojninska reforma’, a nič več kot to,” je dejala.
So pa na Meščevem ministrstvu v petek za N1 pojasnili, iz katerih stališč bodo pri pripravi reforme izhajali.
Ministrstvo za zmanjševanje neenakosti
Poleti je Mesec za N1 dejal, da je proti dvigu starostnega pogoja nad 65 let ali pogoja delovne dobe nad 40 let. Strinja se, da je treba povečati razmerje med številom vplačnikom v pokojninsko blagajno in številom prejemnikov pokojnin, a to bi naredil drugače. “Mlade moramo čim prej spraviti v redna delovna razmerja. Zdaj so pogosto v prekarnih delovnih razmerjih do 35. leta in dlje,” je povedal. Na drugi strani pa je po njegovem problem, da se ljudje, ki po 55. letu izgubijo službe, ne zaposlijo več.
V odgovorih, ki smo jih dobili v petek, se na ministrstvu za delo niso želeli opredeliti do podaljševanja upokojitvene starosti. “Poudarjamo samo, da bi vsak tak potencialni ukrep moral nujno meriti in veljati samo za generacije, ki na trg dela vstopajo pozneje,” so sporočili, “nikakor pa ne bi smel prizadeti tistih, ki v slabih pogojih in s slabim plačilom že danes težko dočakajo upokojitev.” To lahko razumemo kot napoved, da bi se višji pogoji za upokojitev, če bi bili sprejeti, uveljavili zelo postopno in skozi daljše obdobje. Tudi sicer na ministrstvu menijo, da mora biti prehodno obdobje za uveljavitev reforme dovolj dolgo, saj se tako lahko ljudje seznanijo s spremembami.
Čeprav ministrstvo še nima predloga, so nam razkrili, za kaj si bodo prizadevali. “Naša naloga je, da z reformo dosežemo predvsem povečanje solidarnosti sistema, torej da pokojnine dvignemo na raven, ki bo omogočala dostojno življenje vsem upokojencem,” so dejali.
“Neenakosti ni treba reproducirati v času starosti”
Obstaja več načinov, kako povečati prilive v pokojninsko blagajno, so poudarili na ministrstvu. “O možnostih se bo treba temeljito in informirano pogovoriti tako znotraj vlade kot s socialnimi partnerji,” so povedali in dodali, da so za ministrstvo sprejemljive tiste možnosti, ki ne prizadenejo prejemnikov najnižjih pokojnin in najrevnejših delavcev.
Na ministrstvu zagovarjajo možnost financiranja pokojninske blagajne z dodatnim prerazporejanjem “družbenega bogastva”, kar je v skladu s koalicijsko pogodbo. V njej piše, da je ena od prioritet koalicije na področju pokojnin “diverzifikacija” virov financiranja in zmanjšanje odvisnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od prispevkov iz dela. Prejšnja vlada je to poskušala z ustanovitvijo demografskega sklada, ki se mu je odpovedala, potem ko je bil njen predlog deležen številnih kritik.
Koalicijska stranka Levica, ki jo vodi Mesec, si je v preteklosti močno prizadevala za dvig prispevne stopnje za delodajalce. Mesec je poleti izrazil upanje, da se bodo na vladi pogovarjali tudi o tem. “Vemo, da so prispevki delodajalec za skoraj polovico nižji od prispevkov delavcev in da mora zato vsako leto pokojninsko blagajno sofinancirati proračun. Tako o dvigu prispevnih stopenj kot o drugih ukrepih bo potrebna temeljita razprava v sami vladi kot s socialnimi partnerji,” so dejali na ministrstvu.
Poudarili so še, da nameravajo nasloviti tudi razlike v višinah pokojnin ter družbene neenakosti v pričakovani življenjski dobi. “Če na primer slabo plačan delavec pokojnino prejema deset let, medtem ko dobro plačan menedžer pokojnino prejema dvajset let, je to diskriminacijo treba upoštevati, saj slabo plačani delavec plačuje pokojnino za bogatejšega menedžerja. Prav tako ne verjamemo, da so neenakosti v dohodkih svete in da jih je treba reproducirati tudi v času starosti,” so dejali.
Vlada v nasprotju s stališčem ministrstva
Zneski pokojnin so že zdaj omejeni tako navzdol kot navzgor. V spodnji tabeli so prikazane meje za starostno upokojene, ki so delali 40 let. Veliko ljudi pa pogoja delovne dobe ni doseglo. Tako je bilo lani skoraj 40.000 prejemnikov starostnih pokojnin, ki so dobili manj kot 500 evrov mesečno. Skupno je skoraj 310 tisoč oseb oziroma 79 odstotkov vseh prejemnikov starostne pokojnine, dobivalo pokojnino, nižjo od 1.000 evrov mesečno. 5.413 starostnih upokojencev ali 1,3 odstotka pa je imelo pokojnino, višjo od 2.000 evrov.
O dohodkovni neenakosti med upokojenci se doslej ni zelo veliko govorilo. Tudi vlada doslej ni ravnala, kot da bi v tem prepoznala problem. Ravno nasprotno. Draginjski dodatek za upokojence je izplačala v obliki začasne uskladitve pokojnin v odstotku od siceršnje pokojnine, zato so bogatejši upokojenci torej dobili več od revnejših. Ta ideja sicer po naših neuradnih informacijah ni nastala na ministrstvu za delo, ampak drugod v vladi.
OECD predlaga podaljšanje delovne dobe
Mednarodne organizacije ter nekateri slovenski ekonomisti Sloveniji predlagajo podaljšanje delovne dobe, strožje upoštevanje višine plač pri določanju pokojnine in zmanjšanje vezanosti rasti pokojnin na rast plač.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) meni, da ima Slovenija dve možnosti. Po prvi bi do leta 2028 delovno dobo podaljšala s sedanjih 40 let na 42 let ter najnižjo upokojitveno starost na 62 let. Zdaj se namreč oseba, ki ima 40 let delovne dobe, ne more upokojiti, dokler ne dopolni 60 let. Po tem prvem predlogu OECD bi se nato po letu 2028 zahtevana delovna doba in zahtevana upokojitvena starost do leta 2070 postopoma dvignili na 44,6 leta oziroma 64,6 leta.
Po drugem predlogu OECD pa bi se leta 2027 zahtevana delovna doba dvignila na 42,6 leta in zahtevana upokojitvena starost na 62,6 leta. Hkrati bi se dvignil pogoj za starostno upokojitev za tiste, ki ne dosežejo 40 let delovne dobe, na 67,6 leta. Zdaj se lahko tisti, ki je vsaj 15 let vplačeval prispevke, upokoji pri 65 letih.
Jože Sambt iz ljubljanske ekonomske fakultete pa na primer predlaga tri ukrepe za rešitev pokojninske blagajne. Prvi je enak kot Meščev, torej daljše ostajanje v zaposlitvi. To je sicer manj stvar pokojninske reforme in bolj aktivne politike zaposlovanja, javnega zdravja, razvoja gospodarstva in tako naprej.
Drugi Sambtov ukrep je podaljšanje obdobja, ki se upošteva pri izračunu višine pokojnine. Zdaj je to 24 zaporednih let, v katerih je posamezni plačeval najvišje prispevke, po Sambtovem mnenju pa bi s podaljšanjem za 40 let odvrnili posameznike od tega, da “iščejo načine za čim nižje plačevanje prispevkov za obdobje izven teh 24 let”, je nedavno pojasnil za spletni portal Sobotainfo. “Ta ukrep je tudi socialen, ker najbolj znižuje najvišje pokojnine, manj nižje pokojnine, tiste pokojnine, ki so odmerjene od minimalne pokojninske osnove, pa sploh ne,” je pojasnil. Tretji ukrep bi bil po njegovem zmanjšanje indeksacije pokojnin z rastjo plač. Pokojnine bi tako rasle počasneje od plač.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje