Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje lani jeseni obravnavala povečano število prijavljenih primerov okužb s salmonelo v več regijah po državi. Kot so ugotovili, je za izbruh okužb verjetno krivo uživanje tatarskega biftka iz istega obrata. Neposrednega vzroka okužbe niso dokazali, je bil pa na podlagi ugotovitev proizvajalec uvrščen med obrate z večjim tveganjem, kar odslej določa višjo frekvenco nadzora in večjo pogostost vzorčenja.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) lani jeseni preiskovala povečano število prijavljenih primerov okužb s salmonelo v Sloveniji. Na današnji novinarski konferenci so zaključne ugotovitve preiskave predstavile Nadja Škrk kot predstavnica UVHVVR, zdravnica in specialistka epidemiologije Sanja Vuzem in Marija Trkov z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Kot je uvodoma pojasnila specialistka epidemiologije z NIJZ Sanja Vuzem, so v novembru in decembru lani obravnavali in raziskovali povečano pojavnost okužb s salmonelo. “Podatke o prvih obolelih smo prejeli 21. novembra, in ob epidemiološkem poizvedovanju prvih primerov iz Murske Sobote, z Raven na Koroškem in iz Celja so epidemiologi ugotovili, da so bolniki dan oziroma nekaj dni pred razvojem simptomov uživali tatarski biftek,” je pojasnila Vuzem in dodala, da osebe med seboj niso bile sorodstveno ali kakorkoli drugače povezane.
V naslednjih tednih je nato zaradi suma okužbe z živilom stekla obsežna epidemiološka preiskava in poizvedovanje za nadaljnjimi primeri. Med 12. in 26. novembrom lani je bilo tako skupno prijavljenih 138 primerov okužb s salmonelo, od tega 70 žensk in 68 moških, njihova povprečna starost pa je bila 33 let. Med navedenimi primeri je bilo 94 laboratorijsko potrjenih primerov ter 44 t. i. verjetnih primerov, ki sicer niso bili laboratorijsko potrjeni, a so bili zaradi bližnjih sorodstvenih vezi z ljudmi, pri katerih je bila okužba potrjena tudi z laboratorijskim testom, in uživanja istega živila uvrščeni med okužbe. Kot je še pojasnila Vuzem, so bili simptomi okužbe pri večini slabost, bruhanje in driska. 33 posameznikov je potrebovalo tudi bolnišnično zdravljenje, umrl ni nihče.
“Primeri so se pojavljali v osmih regijah od devetih, nobenega primera pa niso potrdili le v regiji Nova Gorica,” je Vuzem še pojasnila in dodala, da je bila večina primerov sicer zaznana v severovzhodnem delu Slovenije, predvsem na območjih Maribora, Celja in Murske Sobote. V izbruhu sta, tako Vuzem, nastala dva vrha pojavljanja okužb, in sicer od 14. do 16. novembra in od 21. do 22. novembra.
V epidemiološki preiskavi so odvzeli 93 vzorcev blata, tri vzorce krvi, uspelo pa jim je pridobiti tudi vzorec živila, ki ga je okuženi imel še shranjenega doma. V mikrobiološki analizi so tako ugotovili, da je bila v vzorcih prisotna Salmonella Enteritidis. Med vzorci je bila ugotovljena tudi genetska sorodnost. Ta dotični izbruh je bil omejen le na Slovenijo in ni bil del nekega širšega, svetovnega izbruha, je še pojasnila Vuzem. “Zaključek epidemiološke preiskave je pokazal, da lahko pri omenjenem izbruhu z veliko verjetnostjo govorimo o skupnem izvoru okužbe, in sicer o uživanju tatarskega biftka iz istega obrata,” je še zaključila.
Odslej odrejena večja pogostost vzorčenja
Nadja Škrk iz inšpekcije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je potrdila, da bi bil lahko za izbruh salmonele pri nas kriv en dotični proizvajalec. Že naslednji dan po prejeti prijavi so izvedli izredni inšpekcijski nadzor in prvi inšpekcijski pregled, na katerem se je preverjalo izpolnjevanje vseh sanitarno tehničnih pogojev. “Pregledale so se izjave zaposlenih glede zdravstvenega stanja ter odvzelo pet vzorcev živil, med katerimi so bile tudi surovine, uporabljene za pripravo tatarskega biftka,” je pojasnila Škrk.
Kot je dodala, je proizvajalec isti dan prejel izsledke analize lastnega vzorčenja. To so odredili na podlagi prijave trgovskega centra, ki mu je bila poslana večja količina tatarskega biftka. Analiza je pokazala prisotnost Salmonelle Enteritidis. Izdelki omenjenega proizvajalca so bili odpoklicani, vsi zaposleni pa so morali na pregled z namenom izključitve klicenoštva.
V nadaljnjih inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno, da izvajalec vzorčenja živil ni izvajal na predpisan način, saj to ni bilo izvedeno v petih podenotah, temveč zgolj v eni sami. “Ugotovili smo še, da rok uporabe tatarskega biftka ni bil validiran,” je še pojasnila in dodala, da je proizvajalec dan po prejemu prijave trgovske verige ter po izvedbi lastne analize izvedel temeljito čiščenje, v katero je vključil tudi plinjenje, ki se sicer izvaja izključno v okviru generalnega čiščenja, tj. trikrat letno.
V nadaljnji preiskavi se je ugotovilo tudi, da so bili štirje zaposleni okuženi s salmonelo, a niso bili v neposrednem stiku s tatarskim biftkom, ki je bil proizveden v rizičnem obdobju. “Ko smo od izvajalca dobili zagotovila o varnosti proizvodov, ki se bodo dajali v promet, je bila proizvodnja sproščena,” je še pojasnila Škrk in dodala, da je bilo to 30. novembra lani. Neposrednega vzroka okužbe niso dokazali, je bil pa na podlagi ugotovitev proizvajalec uvrščen med obrate z večjim tveganjem, kar odslej predstavlja višjo frekvenco nadzora in večjo pogostost vzorčenja. Prekrškovni postopek še ni zaključen.
Kot je pojasnila Marija Trkov z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, so tudi sami preiskovali določeno število vzorcev, ki so jih prejeli z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter iz laboratorija NLZOH. “Skupno smo prejeli 87 humanih izolatov, in sicer serotipa Salmonella Enteritidis, in en izolat živila,” je pojasnila Trkov.
“Ko so bile vse analize opravljene in smo primerjali nukleotidna razmerja genomov izoliranih bakterij, smo ugotovili, da je bilo od teh 87 testiranih humanih izolatov 84 ozko genetsko sorodnih,” je dejala in dodala, da se je v to skupino razvrstil tudi izolat iz biftka ter trije izolati, ki so jih iz biftka analizirali na NLZOH.
Kot so še pojasnili na novinarski konferenci, gre za obrat Fingušt, Mesnine Štajerske, ki je odslej uvrščen na seznam obratov z večjim tveganjem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje