Menu Item
Na ministrstvu za zdravje bosta imela pomembni vlogi tudi nekdanja ministra Aleš Šabeder in Dorijan Marušič. Z njunimi preteklimi potezami sta se ukvarjali policija in Komisija za preprečevanje korupcije. Kaj sta ugotovili?
Danijel Bešič Loredan je na začetku svoje predstavitve za ministra na odboru za zdravje poudaril, da na ministrstvo ne prihaja sam in da ni vse odvisno od njega. Del svoje ekipe je celo pripeljal na predstavitev. “Posebej mi je v čast, da so tako eminentni ljudje, ki so v zdravstvu že nekaj naredili, člani naše ožje ekipe, in to je tudi ekipa, ki je sestavljala vsebino, ki se je nato seveda prelevila v koalicijsko pogodbo,” je povedal.
Tik ob njem sta sedela nekdanja ministra za zdravje Dorijan Marušič in Aleš Šabeder. Marušič je bil minister v delu mandata vlade Boruta Pahorja, od aprila 2010 do februarja 2012, Šabeder pa v delu mandata vlade Marjana Šarca, od marca 2019 do marca 2020.
Bešič Loredan bo Marušiča imenoval na mesto predsednika strateškega sveta za prenovo zdravstva, ki bo pripravil strategijo razvoja zdravstvenega sistema, na podlagi katere bodo pravniki pisali zakone. Šabeder pa bo vodil urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu. Njegova naloga bo spremeniti sestavo svetov bolnišnic, tako da v njih ne bo več odločilna politika, ter pridobiti podatke o bolnišnicah. Po letu in pol bo urad postal neodvisna agencija, je dejal Bešič Loredan.
“Strokovnjaka, ki sta že dala nekaj skozi”
Poslanka SDS Jelka Godec je kandidata vprašala, zakaj se je odločil zanju, če pa sta že imela priložnost urediti stvari v zdravstvu, a sta odšla “samovoljno ali nesamovoljno”. Odgovoril ji je, da ju je izbral z namenom. “V Sloveniji je zelo malo strokovnjakov za zdravstvo, ki poznajo svoje delo, ki so že dali nekaj skozi, in so ob svojem delu naleteli na takšno ali drugačno oviro” je dejal.
“Ne strinjam se z vami, da sta imela oba polno podporo pri spremembah,” je še povedal v odgovoru Jelki Godec. “Marsikdo je šel zaradi pritiskov, ko so naleteli na neke ovire. Nikoli do sedaj ni imel minister za zdravje takšne podpore predsednika vlade kot zdaj in nikoli ni bil zdravstveni sistem v takšnem središču pozornosti.”
KPK preverjala konflikt interesov
Včeraj nam je Bešič Loredan povedal, da ni mislil na nič konkretnega, ko je omenil ovire, zaradi katerih naj bi Marušič in Šabeder odšla. Oba sta sicer odšla z ministrskih mest, ker se je iztekel mandat njunih vlad. Ni pa velika skrivnost, da je bil Šabeder pred koncem Šarčeve vlade v slabih odnosih tako s Šarcem kot z Andrejem Bertoncljem, takratnim ministrom za finance.
Bešič Loredan je poudaril, da sta Marušič in Šabeder izjemna strokovnjaka. Za Marušiča to pravijo mnogi poznavalci slovenskega zdravstva, tudi tisti, ki o njem sicer nimajo najboljšega mnenja. Tiste, ki so do njega kritični, namreč motijo informacije, da je Marušič domnevno uveljavljal svoj zasebni interes, ko bi moral skrbeti za javno dobro.
Z njegovim domnevnim konfliktom interesov se je nedavno ukvarjala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Prijava, ki jo je KPK prejela poleti 2020, je bila uperjena zoper Marušiča, takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja in Biserko Simčič, ki je zaposlena na ministrstvu in je Marušičeva dolgoletna znanka in nekdanja sodelavka. Prijava jim je očitala, da so poskušali spremeniti predpise tako, da bi Marušičevemu podjetju “zagotovili monopolni položaj in velike zaslužke za izvajanje mednarodne akreditacije”.
V zvezi s tem sta ministrstvu za zdravje konflikt interesov oziroma korupcijska tveganja javno očitala takratna predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik in predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov Igor Dovnik.
Šlo je za poskus spremembe splošnega dogovora za zdravstvo, ki določa nekatere podrobnosti vsakoletnega financiranja zdravstva. Vanj je želelo ministrstvo za zdravje takrat vnesti določbo, ki bi vse zdravstvene zavode spodbujala, da pridobijo mednarodno akreditacijo o kakovosti. Če je ne bi, bi zavodi izgubili del denarja. Takšne akreditacije pa v Sloveniji izvajata praktično samo podjetje AACI, katerega solastnik je Marušič, ter še eno povezano podjetje.
Marušič je bil v tistem času član zdravstvenega sveta in predsednik delovne skupine, ki je po Gantarjevem nalogu pripravljala spremembo splošnega dogovora.
Takratni predpisi niso bili kršeni
Komisija za preprečevanje korupcije je pri njem zaznala tveganje nastanka konflikta interesov, ne pa tudi resnega suma kršitve predpisov. Takrat je namreč zakonodaja določala, da se morajo konfliktu interesov izogibati samo uradne osebe, kar pa Marušič ni bil. Šele jeseni 2020 je bil zakon o preprečevanju korupcije dopolnjen tako, da se morajo konfliktu interesov izogibati tudi “osebe, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje člane komisij, svetov, delovnih teles ali drugih primerljivih teles”. KPK je zato ministrstvu za zdravje poslala samo priporočila, naj bodo v nadaljnje pozorni na morebitno nasprotje interesov tudi pri teh osebah.
Bešič Loredan je na predstavitvi dejal, da Marušič sodno izstopa iz lastništva podjetja AACI. Marušič nam je to včeraj potrdil in pojasnil, da je bilo med lastniki nesoglasje. O spornem aneksu pa je poudaril, da ga je samo pripravljal, ni pa o njem odločal. “Če bo KPK ali kdo drug kaj ugotovil, bomo to obravnavali z vso resnostjo,” nam je včeraj povedal Bešič Loredan. “Zame je pomembno, da so zadeve pravno čiste.”
Policija pri Šabedrovi potezi ni potrdila sumov kaznivih dejanj
Kot pravno čisto, a ne povsem pojasnjeno bi lahko opisali tudi zamenjavo nadzornega inženirja pri novogradnji v bolnišnici Celje, ki jo je ministrstvo za zdravje izvedlo v času ministrovanja Aleša Šabedra. S policije so nam sporočili, da v predkazenskem postopku niso potrdili sumov kaznivih dejanj, specializirano državno tožilstvo pa je nato februarja letos izdalo sklep o zavržbi prijave oziroma ovadbe. Še vedno pa ni znano, zakaj je ministrstvo zamenjavo nadzornika sploh izvedlo.
Zamenjava po volji Kolektorja?
Za izvajanje gradbenih del v celjski bolnišnici je ministrstvo oktobra 2019 podpisalo slabih 24 milijonov evrov vredno pogodbo s konzorcijem podjetij Kolektor Koling, Medicoengeneering in Pomgrad. Projekt je bil večje medijske pozornosti deležen zaradi zamenjave podjetja, ki izvaja nadzor nad gradbenimi deli. Ministrstvo za zdravje je s projekta odstranilo podjetje Navor in ga nadomestilo z državnim podjetjem DRI. Ta je nato za vodenje nadzora najelo podizvajalca, podjetje Elitebau, ki je s Kolektorjem sodelovalo že pri gradnji ljubljanske in izolske urgence.
Po naših neuradnih informacijah zdaj Navoru očitajo napako pri nadzoru te gradnje, vendar ta domnevna napaka ob zamenjavi nadzornika po naših informacijah še ni bila znana.
Zamenjavi sta javno nasprotovala vodstvo celjske bolnišnice ter odvetnik Navora Marjan Feguš, po naših neuradnih informacijah pa so tudi uslužbenci ministrstva svojemu vodstvu sporočili, da se s to potezo ne strinjajo. Zamenjavi pa ni oporekal Kolektor, ki bi jo edini lahko ustavil. Neuradno pridobljeni dokumenti kažejo, da je bil v zamenjavo iz neznanih razlogov vpleten takratni predsednik sveta ljubljanskega kliničnega centra (UKC Ljubljana) Jože Golobič, in hkrati nasprotujejo Šabedrovim trditvam, da je DRI cenejši od Navora.
Golobič je bil predsednik sveta UKC Ljubljana že v času, ko je to bolnišnico vodil Šabeder. Ta je na tem mestu za svojega svetovalca zaposlil Petra Cerarja, ki je skupaj z Golobičem solastnik podjetja Ecologic. Zdaj je Golobič generalni direktor UKC Ljubljana.
Golobič je zanikal, da bi bil vpleten v zamenjavo nadzornega inženirja v Celju. Toda v dokumentu, ki smo ga pridobili neuradno, je ministrstvo navedlo, da je on celo avtor dopisa, s katerim je ministrstvo družbi DRI novembra poslalo vabilo k oddaji ponudbe za nadzor nad celjsko investicijo.
Šabeder na številna vprašanja ni nikoli prepričljivo odgovoril, med drugim, zakaj se ni sam podpisal pod nobenega od dokumentov v zvezi s to zamenjavo. Vse je namreč prepustil takratnemu državnemu sekretarju Tomažu Pliberšku, ki naj bi nato Fegušu dejal, da mu je bilo to podtaknjeno. Zaradi teh izjav naj bi Šabeder nato Pliberška poslal na prisilni dopust.
Bešič Loredan nam je dejal, da s Šabedrom o tem ni nikoli govoril. “Ima izjavo o nekaznovanosti,” je poudaril. Šabeder se včeraj in v prejšnjih dneh na naše klice in SMS ni odzval.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje