Z desetimi glasovi za in štirimi proti je odbor za zdravstvo ocenil, da je kandidatura Danijela Bešiča Loredana za mesto ministra za zdravje primerna. 

"Nobene investicije ne bomo ustavljali," je poslancu SDS Dejanu Kalohu odgovoril Danijel Bešič Loredan, "pogledali bomo, ali jih lahko pospešimo in ali lahko naredimo še kaj več."

"Vsak od nas se je že zdravil v naših ustanovah in nobenemu ni bilo prijetno ležati v šestposteljnih sobi. Zahodni svet šestposteljnih sob nima več. Sam sem bil dvakrat operiran v ljubljanskem kliničnem centru. Nad storitvijo nimam kaj reči. Ampak, kje sem ležal, kam sem šel na stranišče, o tem pa lahko močno diskutiramo. Delal sem v bolnišnici v Šempetru pri Gorici, kjer je stavba nedotaknjena že od ustanovitve, pa je to stavbo postavil Tito," je dejal.

Omenil je še, da bodo njegovi svetovalci tudi zdravniki Matjaž Vogrin (nekdanji strokovni direktor mariborskega kliničnega centra), Gregor Prosen (predstojnik mariborske urgence) in Dragan Kovačič (predstojnik kardiologije v Celju). "Štajerski konec imamo pokrit," je dejal ministrski kandidat.

Glede popoldanskega dela zdravnikov je Danijel Bešič Loredan poslanki Jelki Godec odgovoril tudi, da bodo zdravniki za popoldansko delo v svoji matični ustanovi plačani toliko kot za popoldansko delo drugje.

Poleg tega ima ministrski kandidat idejo, da bi vpeljal omejitev dela na največ 80 ur na teden oziroma 320 ur na mesec. "Tukaj se skriva odgovor na marsikaj," je dejal, "s 320 urami dela zdravnikov v sistemu lahko pokrijemo vse." Dodal je, da bi s tem tudi preprečili delo do 450 ur na mesec, kolikor naj bi zdaj delali nekateri zdravniki.

V odgovorih na vprašanja poslanke NSi Ive Dimic in poslanke SDS Alenke Jeraj je Bešič Loredan pojasnjeval, kako se bodo lotili potrebnih reform v zdravstvu. Ključni so kakovostni podatki, ki so zdaj na nekaterih področjih napačni ali nezadostni, je dejal. Ker so podatki tako pomembni, bo ena od prioritet digitalizacija.

Med drugim je povedal tudi, da izraz "stresni test", ki ga uporablja mandatar Robert Golob, ni najbolj posrečen opis tega, kar bo izvajalo ministrstvo za zdravje na začetku novega mandata. "Mi želimo opreti plačevanje vseh storitev skozi odprt splošni dogovor," je dejal.

Razlog, da še ni bilo potrebnih sprememb v zdravstvu, je po mnenju Bešič Loredana tudi v tem, da zdravstvo ukvarja z različnimi interesnimi skupinami, ki napadajo sistem.

"Zato je treba tako ali drugače stopiti skupaj in vse te interesne skupine identificirati ter prekiniti te lovke," je dejal. Strinjal se je s poslancem Miho Kordišem, da je sistemska korupcija zažrta v sistem, "Ampak skozi najmanjše podrobnosti. Ni dveh, treh velikih botrov, ki nadzirajo sistem. Skozi 15 let se je to ’vkorpiriralo’ v naš sistem. Danes tukaj smo. Ni carskega reza, ni sablje, da presekamo ta gordijski vozel. Je neka strpna, počasna pot z jasnimi ukrepi, z merjenjem rezultatov teh korakov in z dialogov z vsemi stranmi."

V odgovoru na vprašanje poslanca Mihe Kordiša je Bešič Loredan povedal, da je trenutno slovenski zdravstveni sistem preveč krhek, da bi v njem izvajali korenite spremembe. Te bodo prišle na vrsto po letu 2024, do takrat pa bo ministrova ekipa pridobivala "objektivni posnetek stanja sistema". Potem bodo, je nadaljeval, poiskali "delujočo tipologijo zdravstvenega sistema" in jo poskušali prenesti v naš sistem.

"Osebno sem za jasno razmejitev javnega zdravstva od zasebnega," je dejal, "ampak moramo se zavedati, da če nekaj storitev ne bo moglo biti opravljenih, jih je treba nekje zagotoviti."

V odgovoru na vprašanja poslanke SD Bojane Muršič je Bešič Loredan povedal, da menjave v svetih zavodov bolnišnic ne bi smele biti politične. Člani svetov morajo biti strokovnjaki s področji ekonomije, prava in medicine, je pojasnil.

Danijel Bešič Loredan je povedal, da je treba zagotoviti, da bodo zdravniki v svojih matičnih ustanovah popoldansko delo opravljali pod enakimi pogoji, kot ga v sedaj drugje. Sicer bomo imeli prazne javne bolnišnice in zdravstvene domove, je posvaril. 

Trenutno so zdravniki za popoldansko delo v bolnišnicah, kjer so zaposleni, plačani precej manj kot za popoldansko delo v drugih javnih zavodih ter pri zasebnikih.

Poslanca Levice Miho Kordiša je ob tem opozoril, da je izraz "dvoživke" za  zdravnike žaljiv. 

"Osebno si želim zdravstvo, kot je na Nizozemskem," je dejal Danijel Bešič Loredan.

Na Nizozemskem za financiranje zdravstva skrbijo zasebne zavarovalnice, v zasebni lasti pa je tudi večina bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov. Nizozemci so s svojim sistemom relativno zelo zadovoljni, vendar je ta sistem tudi eden najdražjih v Evropi, med epidemijo koronavirusa pa ni uspel poskrbeti za vse covidne paciente in jih je pošiljala v Nemčijo.

Očitno Bešič Loredan kot minister ne bo šel v tej smeri, saj trdi, da se bo zavzemal za krepitev javnih ustanov. Kakšna bo njegova rešitev za financiranje zdravstva, pa še ni znano. To bo ena od stvari, s katerimi naj bi se ukvarjal Marušičev strateški svet.

Bešič Loredan je poslanki Jelki Godec pritrdil, da si zdravniki želijo odpravo omejenega roka trajanja podeljenih koncesij. "Z vsemi akterji se bomo pogovarjali in vsi naši predlogi bodo šli v smer iskanja najboljših možnih rešitev, je dejal.

Poudaril pa je, da si bo prizadeval za absolutno ločitev med javnim in zasebnim delom zdravstva. "Priti moramo do točke, da pacienti v javnem zdravstvu dobijo storitev, ki jo potrebujejo," je dejal. 

Poslanka SDS Jelka Godec je kandidata vprašala, zakaj se je odločil v ekipo povabiti osebe, ki so že imeli priložnost v zdravstveni politiki, a so naredili "bore malo".

"V slovenskem prostoru je zelo malo strokovnjakov za zdravstvo, ki so nekaj dali skozi in so naleteli na takšno ali drugačno oviro," je odgovoril Bešič Loredan. Dejal je, da se je za Šabedra in Marušiča odločil premišljeno.

Vprašala ga je tudi glede konflikta interesov Dorijana Marušiča. Ta je v času, ko je bil minister za zdravje njegov prijatelj Tomaž Gantar, poskušal posredno zavezati zdravstvene zavode, da bi naročali storitve pri njegovem podjetju.

Bešič Loredan je odgovoril, da Marušič izstopa iz lastništva tega podjetja. 

Med številnimi vprašanji je Jelko Godec tudi zanimalo, kako bo Bešič Loredan reševal plačni sistem v zdravstvu, saj želijo zdravniki iz sistema izstopiti. Loredan je zatrdil, da izstop zahteva sindikat Fides, ne pa tudi mladi zdravniki, vsaj ne tisti, s katerimi se on pogovarja.

Državni sekretarji pri Bešič Loredanu bodo zdravnik in stomatolog Tadej Osterc, ki bo pokrival sekundarno raven zdravstva, Breda Božnik, ki bo pokrivala področje primarne ravni zdravstva in domov za starejše, in Aleksandra Lah Topolšek, ki bo zadolžena za zdravstveno nego. 

Na ministrstvu bodo ustanovili urad za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu, ki pripravil podlago za ustanovitev agencije z istimi nalogami. V začetku bo urad kot vršilec dolžnosti vodil Aleš Šabeder. 

Mirta Koželj bo predsednica zdravstvenega sveta, Dorijan Marušič pa predsednik novega strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema. Ta bo v 12 mesecih pripravil strategijo razvoja zdravstvenega sistema, na podlagi katere bodo pravniki pisali zakone. 

Na ministrstvu bodo oblikovali tudi direktorat za zdravstveno nego.

Osnutek interventnega zakona za zdravstvo je delno že spisan, je povedal Bešič Loredan.  Z njim bodo med drugim spremenili sestavo svetov javnih zdravstvenih zavodov in najverjetneje bodo določili deficitarnost poklicev v zdravstvenem sistemu, je dejal. 

Pri odpravljanju čakalnih dob se bo naslonil na analizo, ki so jo pripravili na NIJZ, je povedal Danijel Bešič Loredan. Pri pripravi dokumenta sta sodelovala Marjeta Kuhar in Tit Albreht, s katerima smo se pogovarjali pred kratkim, ter Branko Gabrovec, ki vodi odbor za zdravstvo pri SD. 

Danijel Bešič je poudaril, da ima Slovenija, problem s podatki o čakalnih dobah. "V letih 2022 in 2023 bomo plačali vse opravljene storitve," je dejal, nato pa priznal, da je največja težava pomanjkanje medicinskih sester.

Če družinskih zdravnikov ni, ljudje pogosteje obiskujejo urgentne centre, je dejal Bešič Loredan. Tam delajo preobremenjeni zdravniki internisti, ki jih zato primanjkuje v drugih delih zdravstva, je povedal.

Danijel Bešič je v svoji predstavitvi povzel manifest skupine Mladih zdravnikov, ki našteva, česa si mladi zdravniki najbolj želijo. "Družinska medicina in druge veje medicine na primarni ravni so za mlade zdravnike nezanimivi," je dejal ministrski kandidat. Družinski zdravniki so ves čas opozarjali, da se bo zgodilo prav to, kar vidimo danes, vendar se jih je potiskalo v ozadje,  je ocenil. "Danes imamo žal stanje, kjer je 130 tisoč zavarovancev brez družinskega zdravnika, kjer družinskih zdravnikov primanjkuje, kjer jih nobena količina denarja ne prepriča, da bi delali več, ampak si želijo delati svoje delo na primarni ravni, želijo si manj birokracije," je našteval Bešič Loredan.

Takoj po prevzemu mandata se bo ekipa lotila priprave strategije za spopadanje s covidom-19, je dejal Bešič Loredan. Objavljena naj bi bila okoli 15. septembra.

"Jeseni bo šesti val," je povedal, "najverjetneje bo nekaj zmernega, lahko pa se nam pojavi tudi nekaj hujšega, celotna zgodba se bo selila na NIJZ, vodil pa jo bo dr. Mario Fafangel."

Po kratkem opisu stanja je Bešič Loredan opisal svoje cilje. Naštel je, da si bodo prizadevali za boljšo dostopnost storitev, vrnitev medicinskih sester, ki so odšle iz bolnišnic oziroma iz zdravstva nasploh, spremembo covid strategije, ponoven zagon preventivnih programov ...

"Ko sistem umirimo – to nam bo uspelo v šestih, 12, največ 18 mesecih –, v tem času bomo vzporedno pripravili nov sistemski zakon, da postavimo sistem za naslednjih 20 let," je dejal.

Bešič Loredan je povedal, da prihaja iz Izole, da je medicino študiral v Ljubljani, nato pa se je v bolnišnici Valdoltra veliko naučil. Tam je ostal do leta 2013, ko je za dve leti odšel v Švico. Poudaril je, da je tamkajšnji sistem spoznal do potankosti. "Videl sem, kako bi moral sistem teči," je dejal 

Leta 2013 je skupaj z Erikom Brecljem in še nekaterimi ustanovil iniciativo, ki je, kot je povedal, "razkrila marsikaj v zdravstvu". "Danes smo na isti točki ali morda še en korak nižje," je dejal. 

Covid je v dveh letih razkril vse organizacijske slabosti zdravstvenega sistema, je povedal. "Kader je izčrpan, morda smo na točki, ko ljudje najtežje pridejo do zdravstvene storitve, morda smo na točki, ko ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje toliko poslabša, da je nepopravljivo. In nimamo čarobne paličice, da bi to popravili," je dejal.

Omenil je tudi interesne skupine, korupcijo, zastarano infrastrukturo in opremo ter, kar je po njegovem najbolj problematično, neenakovredno obravnavo pacientov. Priviligirani naj bi bili pacienti, ki so imeli covid.

Kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič predstavil svojo ekipo. "Posebej mi je v čast, da so tako eminentni ljudje, ki so v zdravstvu že nekaj naredili," je dejal. To so tudi osebe, ki so pripravljale program dela prihodnjega vodstva ministrstva je dejal. 

Večina članov te ekipe na današnji predstavitvi sedi ob njem: nekdanja ministra za zdravje Dorijan Marušič in Aleš Šabeder, mikrobiologinja Metka Paragi in zdravnica Mirta Koželj.

Manjka še Erik Brecelj, ki je odsoten zaradi zdravstvenih težav, je dejal Bešič Loredan.