Kaj storiti, če nas na prostem zaloti nevihta s strelami?

Alen Milavec/BOBO

Slovenija je po gostoti udarov strel v vrhu evropskih držav, a slednje kljub temu ne povzročijo veliko škode. Kako se zaščitimo pred udarom strele, če nas nevihta ujame na prostem?

Območje Slovenije je glede na število udarov strel eno od najbolj izpostavljenih v Evropi. V povprečju beležimo od tri do štiri udare strel na kvadratni kilometer na leto, na nekaterih območjih celo od osem do deset. Za primerjavo: v Nemčiji je udarov strel trikrat manj, v povprečju ena na kvadratni kilometer na leto.

Crazy photo from tonight’s storm sent to me by Debbie Parker from Hardy County, WV. 😳 pic.twitter.com/m2r8LXcDNJ
— Anthony Conn (@AnthonyWCHS) June 23, 2022

“Slovenija leži – skupaj s severovzhodnim delom Italije in Tirolsko v Avstriji – na območju, kjer so pogoji za nastanek nevihtnih oblakov poleti najbolj ugodni. Tukaj se srečata topel in vlažen zrak z Atlantika ter vroče celinsko podnebje z vzhoda in s severa. Ob Alpah se ta zrak meša, kar ustvarja dobre pogoje za nastanek nevihtnih oblakov in s tem za udare strel,” pojasnjuje Vladimir Djurica iz Slovenskega centra za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev (Scalar).

Čeprav so udari strel pri nas pogosti, pa hujše škode te ne povzročajo. Djurica ocenjuje, da je razlog za to predvsem prilagoditev zakonodaje tem naravnim zakonitostim, saj morajo biti vse zahtevne in manj zahtevne stavbe v skladu s pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem strele ustrezno opremljene s strelovodi. “Ljudje se že nekako po naravi bojijo neviht in se pred njimi najraje skrijejo. Najvarneje je, da se umaknejo v stavbe s strelovodi, relativno varen je tudi avto,” pravi sogovornik.

Varnost pred strelami — Varnost med nevihto. (vir: www.scalar.si)

Kaj pa, če nas nevihta ujame na prostem? Sogovornik pravi, da je največja in najpogostejša napaka, da zavetje poiščemo pod drevesom, predvsem če gre za osamelo drevo. Verjetnost, da bo prav tja udarila strela, je namreč zaradi izpostavljenosti velika. “Od drevesa se je treba umakniti čim dlje stran, najmanj 30 do 50 metrov,” poudarja Djurica in dodaja, naj tudi dežnik v tem primeru odvržemo in stopimo stran od njega. Ko smo torej na varni razdalji, je smiselno, da počepnemo in tudi na ta način zmanjšamo svojo izpostavljenost; če ne moremo čepeti, se usedemo na tla in pokrčimo noge čim bližje k sebi, še svetuje. Če imamo nahrbtnik, blazino ali kaj podobnega, čepimo ali sedimo na njem. Najpomembnejše pri tem je, da smo čim nižji in se s čim manjšo površino dotikamo tal. Na tla se nikoli ne uležemo, še opozarjajo v Scalarju.

Še več nasvetov, kako se zaščititi pred udarom strele:

Ne zadržujemo se na visokih mestih, kot so gorski vrhovi in grebeni.

Ne zadržujemo se ob visokih drevesih in gorskih previsih.

Ne zadržujemo se na, ob ali v vodnih površinah.

Odložimo vse večje kovinske predmete, kot so pohodniške palice ali dežnik.

Poskusimo poiskati suho mesto.

Zatečemo se v kočo, stavbo s strelovodno zaščito ali pa v avtomobil.

Ne dotikamo se kovinskih predmetov ali se pod njimi zadržujemo.

Če nas nevihta zajame na prostem, počepnemo, med nevihto ne stojimo, ne hodimo in ne ležimo

Po koncu nevihte v zatočišču počakamo vsaj še 30 minut.

Vir: Scalar.si