Menu Item
Banke za pomoč po ujmi med drugim predlagajo ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev. Nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, so za enkraten prispevek celotnega gospodarstva, je za Delo povedala direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.
Med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, je morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. Drugi ukrep bi bil ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni obrestni meri, na primer triodstotni za deset let, in s poroštvom države, je za časnik Delo povedala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.
Nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajala diferenciacija med sektorji.
Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. “Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval,” je dejala.
Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben sklad, ki ga bo predvidoma ustanovila SID banka. Kot je dejala Zadravec Caprirolo, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki kreditov, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada, tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.
Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje nad sedem let, kar je sicer omejitev. “Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago, in če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev,” je menila vodja združenja bank.
Bankirji bodo s predlogi svojih ukrepov danes po 48 urnem roku predsednika vlade na vlado poslali danes. Ali bo predsednik vlade, ki naj bi po nekaterih informacijah od bank pričakoval več, zadovoljen ali ne, pa naj bi bilo znano v popoldanskih urah. Nekateri poslance Svobode se medtem že zavzemajo za dodatno obdavčitev dobičkov bank in celo napovedujejo, da bodo vladi to tudi predlagali, če vlada tega ne bo storila sama.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje