Menu Item
Danes so se s premierjem Robertom Golobom sestali pristojni za sanacijo nedavnih neurij po državi, Golob pa je na popoldanski novinarski konferenci predstavil nekatere podrobnosti novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Dejal je, da bodo občine po sprejetju novele zakona - ta naj bi bila sprejeta na prvi redni seji vlade po počitnicah - prejele 20 odstotkov sredstev za sanacijo škode že vnaprej. Zagotovil pa je tudi, da bodo vsi pridelovalci, ki bodo imeli na pridelkih 100-odstotno škodo upravičeni do hitrejše povrnitve stroškov škode. "Namen je, da bodo po sprejetju teh zakonskih sprememb upravičenci lahko že letos dobili povrnjen del sredstev za nujne ukrepe," je poudaril.
Pristojni za sanacijo posledic nedavnih ujm po državi so se danes sestali s premierjem Robertom Golobom. Predstavili so mu predloge izboljšanja ukrepov za čim hitrejšo izvedbo nujnih sanacijskih del. Pričakovati je, da bo med njimi tudi predlog sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Predloge izboljšanja ukrepov so pripravili na petkovem sestanku ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Rudijem Medvedom, v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leonom Behinom, poveljnikom Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in predstavnikom kmetijskega ministrstva Mihaelom Aličem, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Premier Robert Golob je na novinarski konferenci pojasnil, da so v preteklem tednu ojačali medresorska usklajevanja glede sprememb sistemske zakonodaje, torej zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, z namenom, da bi bila država bolje pripravljena na čase, ki prihajajo. “Žal smo izrednim vremenskim razmeram in neurjem vedno bolj podvrženi in glede na podnebno krizo, ki nas čaka, ocenjujemo, da tudi v prihodnje ne bo bistveno drugače,” je dejal Golob.
Poudaril je, da je to razlog, da se je treba na te čase pripraviti s preventivnimi ukrepi in tudi s spremembo zakonodaje, ki bo omogočala učinkovito pomoč ljudem in lokalnim oblastem. Dejal je, da ko bodo zakonske spremembe sprejete, bodo upravičenci že letos upravičeni do vrnitve dela sredstev za nujne ukrepe. Ob tem je dejal, da bodo nujni ukrepi šli v dve smeri, in sicer v delo z lokalnimi skupnostmi oziroma občinami in z vpeljevanjem predhodnega sanacijskega načrta.
Po premierjevih besedah bodo občine 20 odstotkov sredstev za sanacijo škode prejele že vnaprej, vsi pridelovalci, ki bodo imeli 100-odstotno škodo na pridelkih, pa bodo upravičene do hitre povrnitve stroškov škode. “Povračila bi radi šteli v mesecih in ne v letih,” je dejal predsednik vlade in poudaril, da bodo tisti, ki so do pomoči upravičeni, to dobili že v letošnjem letu.
Predsednik vlade je opozoril tudi na to, da so se v zadnjem letu z odzivi na naravne nesreče naučili, da ljudje na povrnitev škode čakajo zelo dolgo. Zato so se odločili, da s spremembo zakonodaje to spremenijo in z ukrepi pospešijo te postopke. “Zato da bomo odzivnost merili v mesecih in ne več v letih,” je dejal premier Robert Golob.
Združenje občin Slovenije je v petek predlagalo tudi preusmeritev sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na področje civilne zaščite in gasilstva. Kot je dejal Golob, o tem danes niso govorili, saj v tem primeru ne gre za rešitve, ki bi omogočile hitro ukrepanje. “Načrt za okrevanje in odpornost je časovna dimenzija do leta 2026 in karkoli bi tam počeli, bi ta denar prišel do ljudi mogoče še počasneje od dosedanjih zakonskih rešitev, to pomeni v roku leta, dveh, treh,” je dejal.
O obsegu škode po nedavnih neurij ni želel ugibati, saj ocenjevanje še poteka. “Imeli bomo dva vzporedna postopka: na eni strani spremembo zakonodaje, na drugi strani ocenjevanje škode. Ta dva postopka se bosta ravno v enem mesecu spet srečala in zato ne bomo izgubili popolnoma nič časa z vidika tega, kako hitro lahko ljudje pridejo do denarja,” je poudaril.
Neurja s točo, nalivi in vetrolomom, ki so Slovenijo minuli teden in že teden pred tem prizadela večkrat, so hude posledice pustila v številnih krajih. Škoda je velika tudi v gozdovih; samo v državnih gozdovih je po prvih ocenah poškodovanih najmanj 150.000 kubičnih metrov lesne mase, kar predstavlja več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v teh gozdovih. Neurja so terjala tudi človeški davek. Že spomladansko deževje pa je veliko škodo povzročilo na severu in vzhodu države.
Združenje občin Slovenije je v petek predlagalo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in zagotovitev dodatnih sredstev v okviru sklada za podnebne spremembe. Obenem je pozvalo k preusmeritvi sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na področje civilne zaščite in gasilstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje