Včeraj dopoldne znova nekaj časa ni deloval spletni portal ljubljanskega zdravstvenega doma, prek katerega pacienti komunicirajo z zdravnikom in se naročajo na preglede. "Težava je, da zdravnica, ki jo poskušam doseči, ni dosegljiva niti na druge načine. Elektronske pošte nima objavljene, na telefon se skoraj nikoli ne oglasi," je težavo opisala ena od pacientk.
Pacienti največjega zdravstvenega doma, ZD Ljubljana, so imeli včeraj dopoldne znova težavo vzpostaviti stik s svojim zdravnikom, saj spletni portal za paciente ni deloval.
O podobnih zapletih smo poročali že lani novembra, ko je bil zaradi prenove omrežja nekaj dni občasno onemogočen dostop do portala za paciente.
Tokrat je bila napaka le kratkotrajna. “Portal za paciente občasno ni deloval v dopoldanskem času, gre za prvo tovrstno težavo v zadnjih štirih mesecih (od prenove omrežja). Drugih težav nismo zaznali. Šlo je za nujna dela na enem izmed strežnikov,” so sporočili iz zdravstvenega doma.
Pacientom svetujejo, naj pridejo osebno
“Težava je, da zdravnica, ki jo poskušam doseči, ni dosegljiva niti na druge načine. Elektronske pošte nima objavljene, na telefon se skoraj nikoli ne oglasi,” je težavo opisala naša bralka, pacientka ene od enot ljubljanskega zdravstvenega doma, ki se je včeraj poskušala naročiti na pregled.
“Pacientom, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč, v takem primeru svetujemo, da se v ambulanti oglasijo osebno ali pokličejo po telefonu,” pravijo v zdravstvenem domu. Poudarjajo še, da je portal za paciente namenjen zgolj administrativnim zadevam – naročanju na pregled ali naročanju receptov, napotnic – za vse zdravstvene zadeve pa je nujen obisk ambulante.
Kot so v ljubljanskem zdravstvenem domu pojasnili že ob preteklih težavah z omrežjem, prosijo za potrpežljivost, če boste želeli ambulanto dobiti prek telefona, saj se zaradi narave dela zaposleni ne morejo oglasiti v vsakem trenutku. Tisti, ki potrebujejo recept ali napotnico in portala ne uporabljajo, pa lahko v poštnem nabiralniku ambulante pustijo navadno pismo.
Portal zdravstvenega doma sicer uporablja nekaj manj kot 70 odstotkov pacientov v ambulantah družinske medicine in 60 odstotkov v pediatričnih ambulantah.
Zagovornik ustavil postopek
Potem ko je ZD Ljubljana poleti 2022 uvedel elektronske komunikacije prek spletnega portala za paciente in ukinil elektronsko pošto, je to povzročilo nekaj razburjenja. “Po naši presoji gre za diskriminacijo tistih, ki nimajo tehnologije, znanja in možnosti za digitalno komuniciranje,” so takrat zapisali v Sindikatu upokojencev Slovenije.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v tem primeru uvedel postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti. “Zagovornik je v postopku preverjal, ali je ukrep v slabši položaj neupravičeno postavil starejše in osebe z invalidnostmi. V postopku ugotavljanja je ZD Ljubljana pojasnil, da uvedba portala za komunikacijo med pacienti in njihovimi osebnimi zdravniki spreminja zgolj način spletne komunikacije, ne pa tudi preostalih načinov te komunikacije, ki naj bi ostale nespremenjene,” so sporočili iz urada Mihe Lobnika. “Zagovornik je postopek vodil po uradni dolžnosti, zato je imel na voljo samo informacije iz medijev, ne pa tudi konkretnih trditev posameznikov. Tako ZD Ljubljana ni mogel soočiti s konkretnimi navedbami oseb, ki bi trdile nasprotno, torej, da so prav zaradi uvedbe aplikacije zaradi svoje osebne okoliščine v slabšem položaju. Zagovornik je zato s sklepom postopek zoper ZD Ljubljana ustavil,” so zapisali.
Zagovornik je sicer decembra 2022 opravil tudi sistemsko raziskavo o dostopnosti primarnega zdravstva v Sloveniji. Ta je pokazala, da so se v slabšem položaju glede dostopa do storitev zdravstvene oskrbe na primarni ravni znašli ljudje brez ustreznih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter tisti, ki teh tehnologij ne morejo, ne znajo ali ne zmorejo uporabljati, in da se je ob uvajanju novih oblik elektronskega naročanja prek spletnih aplikacij nedostopnost ambulant družinske medicine povečala, pri čemer je v določenih primerih prišlo celo do odprave drugih možnosti naročanja oziroma komuniciranja.
Zagovornik je zato ministrstvu za zdravje priporočil, naj izvajalci zdravstvene dejavnosti “zagotovijo vse načine naročanja, kot so določeni z zakonom o pacientovih pravicah in s pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah – to pomeni osebno v ambulanti, po telefonu, po pošti in elektronsko”.
Priporočil je še, naj bo telefonsko naročanje v ambulantah na primarni ravni zdravstvene dejavnosti zagotovljeno ves ordinacijski čas, ob nedosegljivosti pa naj se še isti dan zagotovi povratni klic. “Vse ambulante bi morale imeti izven ordinacijskega časa tudi avtomatski telefonski odzivnik, ki bi nudil informacije o ordinacijskem času in o možnih načinih naročanja,” je še poudaril Lobnik in dodal, da je nesprejemljivo tudi kakršnokoli omejevanje časa, kdaj lahko pacienti pošiljajo elektronska sporočila.
Ugotovitve Zagovornika je potrdil tudi zdravstveni inšpektorat, ki je marca 2023 izvedel nadzor pri 49 izvajalcih zdravstvene dejavnosti. “Ugotovil je, da kar 78 odstotkov izvajalcev svojim pacientom ne omogoča naročanja skladno z zakonom ter jim tako omejuje pravice do dostopa do zdravstvenih storitev. Inšpektorat je izdal več opozoril in navodil za odpravo pomanjkljivosti in napovedal ponovitev nadzora,” so sporočili iz Zagovornikovega urada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje