"Pacienti tudi po koncu epidemije še vedno ne morejo priti do svojega zdravnika"

Že pred zdravniško stavko so nekateri pacienti zelo težko prišli do svojega osebnega zdravnika. Telefoni so zvonili v prazno, elektronska sporočila ostajala neodgovorjena, spletne aplikacije za naročanje pa niso delovale oziroma so za uporabo prezapletene. Zastopniki pacientovih pravic so porast pritožb, vezanih na dostopnost, zaznali po začetku epidemije covida-19, stanje pa se od takrat ne izboljšuje, poudarja namestnica varuha človekovih pravic. Zakaj?

Razlike v dostopnosti ambulant na primarni ravni so zelo velike in pomembno vplivajo na dostopnost ostalih zdravstvenih storitev, je v drugi polovici lanskega leta začel opozarjati varuh človekovih pravic.

K temu je pripomogel tudi nov sistem naročanja, je avgusta lani ugotovil zdravstveni inšpektorat, saj kar 78 odstotkov izvajalcev zdravstvenih storitev pacientom ni omogočalo naročanja v skladu z zakonom in tako omejevalo njihove pravice.

Ministrstvo za zdravje je zato organiziralo posvet o dostopnosti do ambulant na primarni ravni, kjer so ugotovili, da je stanje veliko bolj kompleksno, rešitve pa ne enostavne. Razmere so podrobneje predstavili državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Eva Vodnik, namestnica varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ter zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj.

Namestnica varuha človekovih pravic Možina Zupanc je na začetku izpostavila, da je iskanje rešitev na področju ustreznega zdravstvenega varstva nujno. Varuh človekovih pravic namreč že več let dobiva številne pobude o oteženem dostopu do ambulant, ob čemer posamezniki tožijo, da telefoni zvonijo v prazno, sporočila ostajajo neodgovorjena, sistem naročanja pa ne deluje. “To ne more biti naša nova realnost.”

Pobude državljanov so pri varuhu preverili tudi na terenu. Ugotovili so, da ni enotnih meril, ki bi določala, kaj sploh pomeni dostopna dosegljivost ambulant, in da gre za sistemsko nedorečenost. “Nedopustno je, da pri nekaterih zdravstvenih domovih ni mogoče poklicati v ambulanto, na drugi strani pa pacient pri sosednjem zdravstvenem domu v enem dnevu pride do obravnave,” je poudarila namestnica varuha človekovih pravic in dodala, da je zelo skrb vzbujajoče dejstvo, da tudi po koncu epidemije pacienti ne morejo priti do zdravnika.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Vodnik je poudarila, da ima dostopnost več dimenzij – krajevno, komunikacijsko, pa tudi subjektivno. K zagotavljanju dostopnosti je treba pristopiti kompleksno in z resursi, ki so trenutno na voljo. “100 novih družinskih zdravnikov ne bo padlo z neba. Rešitve čez noč ni,” je dejala. Rešitve v povečevanju števila specializacij ne vidi, saj se to v preteklosti ni izkazalo za obetavno. Meni, da je treba mlade k poklicu pritegniti na drugačen način.

Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Predlog med drugim predvideva ukrepe, kot so širitev ekip ambulant, pa tudi uvedbo variabilnega dela plač zaposlenih na primarni ravni, na prvem mestu pa je po besedah Vodnik prav dostopnost do osebnega zdravnika.

Digitalizacija: težave imajo predvsem starejši

Možina Zupanc je nadalje izpostavila, da imajo veliko težavo z dostopom do zdravnika predvsem starejši, saj niso vešči uporabe moderne tehnologije, zato so že samo zaradi tega izpostavljeni neenakosti. “Ne govorimo o nadstandardu, ampak temeljni človekovi pravici do zdravstvenega varstva.” Na pristojnem ministrstvu so naslovili osem priporočil za izboljšanje stanja.

Zagovornik načela enakosti Lobnik je izpostavil podobne težave kot namestnica varuha človekovih pravic. Od leta 2021 so v njegovem uradu ugotovili, da je stanje močno zaostrila epidemija covida-19. Po današnjem posvetu pričakuje konkretno ukrepanje. Lanko jesen je imela tretjina vprašanih težave pri dostopu do osebnega zdravnika, desetina je na področju zdravstvene oskrbe doživela diskriminacijo. Razloga sta dva: digitalizacija in manko zdravnikov. Prepričan je, da bodo spremembe nastale le, če izpostavimo slabe prakse.

“Dostopnost ni pogojena s številom zdravnikov”

“Zastopniki nudimo dodatno varnost. Področje primarnega zdravstvenega varstva je ključno v zdravstvu. Če tu prihaja do motenj, posredno nastajajo motnje v nadaljnjem sistemu,” je nato opisal zastopnik pacientovih pravic Sušelj. Zadnje dve leti zastopniki največ pritožb dobijo v zvezi z mankom osebnih zdravnikov. Leta 2022 je bilo več pritožb vezanih na to, da pacienti sploh nimajo osebnega zdravnika, leta 2023 pa na to, da zdravnika sicer imajo, a do njega ne morejo priti.

Prepričan je, da bi dostopnost pacientov do zdravnika lahko izboljšali brez velikih vlaganj. Po njegovih ocenah dostopnost do zdravnika ni pogojena s številom zdravnikov, digitalizacija pa bo po njegovem mnenju večji zalogaj, saj so razlike, ki vplivajo na zdravstveno varstvo, velike. Posebej je poudaril, da je koncept osebnega oziroma družinskega zdravnika zelo koristen za pacienta, saj izbrani zdravnik pozna pretekle težave in lahko tako hitreje postavi diagnozo.

Ob koncu je poudaril, da bo zdravniška stavka na dostopnost še dodatno vplivala. Na vprašanje, koliko pritožb prejemajo zaradi zdravniške stavke, je Sušelj odgovoril, da je stanje različno v različnih delih Slovenije in celo znotraj istega zdravstvenega doma, kjer denimo posamezni zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, zdravnik v sosednji ambulanti pa to počne.

Zbrane na posvetu je uvodoma nagovorila ministria za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki se je še pred začetkom posveta kot ministrica prvič sestala z zastopniki pacientovih pravic. Dogovorili so se za tesnejše sodelovanje in vzpostavili ekipo za hitrejše reševanje težav pacientov, poroča STA.