Menu Item
Poplave pred štirimi tedni so bile izjemne, saj so reke zalile tudi stavbe v krajih, ki uradno niso bili prepoznani kot ogroženi. Zagotovo pa bi bila škoda manjša, če bi bila poplavno ogrožena območja manj pozidana. Podatki kažejo, da je poselitev teh območij vse gostejša, ključni vladni svetovalci pa že napovedujejo, da bo treba vodi dati prostor.
Eno od vprašanj, ki se odpira po najbolj uničujočih poplavah v samostojni Sloveniji, je, ali so poplavna območja preveč pozidana. Podatki, ki smo jih pridobili, kažejo, da to drži, tako pa menijo tudi vladni svetovalci, ki se zavzemajo, da bi se ljudje in gospodarstvo umaknili vodi.
Pri tem vprašanju je treba najprej poudariti, da so bile avgustovske poplave izjemne, je dejal geograf Igor Žiberna s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. “Poplavljeni so bili tudi objekti, tam, kjer poplav ni bilo pričakovati.”
Globoko pod vodo so bila tudi naselja, ki uradno niso prepoznana kot območja pomembnega vpliva poplav, na primer Mengeš ali Ljubno ob Savinji.
Na to, kako izjemen je bil ta dogodek, kaže vladna ocena, da je škode za več milijard evrov. Medtem je v 11 velikih poplavah, ki so Slovenijo prizadele v prvih 30 letih samostojnosti, nastalo skupno za “samo” 2,1 milijarde evrov škode. Do začetka avgusta so za najbolj uničujoče poplave veljale tiste iz leta 1990, ko je bilo škode za 580 milijonov evrov.
Vendar Žiberna in drugi strokovnjaki, s katerimi smo govorili, opozarjajo, da bi bila škoda tudi tokrat manjša, če bi bilo na poplavnih območjih manj stavb. Treba se je, svetujejo, končno zares lotiti ukrepov, ki se napovedo po vsakih poplavah in se nato hitro pozabijo.
Njihova pojasnila in opozorila so podobna tistim, ki jih izražata Marjan Pipenbaher in Rok Fazarinc, ki vodita vladni svet za obnovo po poplavah oziroma svet za vode.
“Ljudje razmišljamo pozitivno,” je dejal Pipenbaher ta teden v oddaji N1 STUDIO, “po dveh, treh letih spomin zbledi in takoj se začnejo pritiski, da bi se znova gradilo na poplavnih območjih. Treba bo narediti bistveno spremembo. Vodi bo treba dati prostor. Ne gre drugače. Vedno smo ji ga jemali.”
Ob tem pa je predvidel, da bo velik problem, ko bo treba zemljo prepustiti vodi. “Ljudje so tu zelo uporni,” je poudaril.
Selitev na poplavna območja
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, ki jih je obdelal Žiberna, območja z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji skupno obsegajo 962,9 hektarja. Večino tega predstavljajo njive, vrtovi in gozdovi, vendar se je njihov delež od leta 2000 zmanjšal z 81,5 na 70,8 odstotka.
Delež prostora, ki ga na območjih z veliko poplavno nevarnostjo zasedajo pozidane površine skupaj s funkcionalnimi zemljišči, pa se je v zadnjih 23 letih povečal s 3,8 na 5,7 odstotka. Če je bilo leta 2000 pozidanih 36,3 hektarja območij velike poplavne nevarnosti, letos stavbe in njihova funkcionalna zemljišča pokrivajo že 56,9 hektarja ali za 50 odstotkov več območij velike poplavne nevarnosti.
Najbolj se je na območjih velike poplavne nevarnosti povečal delež travnikov in zaraščenih zemljišč, s 35,6 na 123,6 hektarja.
Na večini območij, ki so izpostavljena poplavam, te ne morejo povzročiti velike škode ljudem, okolju, kulturni dediščini ali gospodarstvu. Območij, kjer pa se to lahko zgodi, je v Sloveniji 86 in so v porečjih 18 rek. Gre za tako imenovana območja pomembnega vpliva poplav (OPVP).
Na njih je, kot je mogoče izračunati iz tabele v aktualnem načrtu zmanjšanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2023 do 2027, leta 2019 stalo skupno 90.931 stavb, v katerih je imelo stalno ali začasno bivališče prijavljeno 309.393 oseb.
V prejšnjem načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2017 do 2021 je pristojno ministrstvo prepoznalo 25 območij pomembnega vpliva poplav manj, torej 61. Na njih je bilo leta 2010 23.169 stavb in 128.954 prebivalcev, kaže tabela v načrtu.
Čeprav je 54 območij pomembnega vpliva poplav iz prvega načrta ostalo tudi v drugem, na ministrstvu za naravne vire in prostor trdijo, da podatki niso primerljivi. Ko so pripravljali drugi načrt, so stavbe šteli po drugačni metodologiji kot prvič, so pojasnili.
Družbene spremembe in “sporna” uredba
Širitev neustrezne rabe tal na poplavnih območjih je povezana s prehodom iz agrarne v industrijsko družbo, je pojasnil Žiberna. Včasih je bilo na poplavnih ravnicah rek več njiv in pašnikov, ki pa so z industrializacijo izgubljali pomen. Zaradi hkratne koncentracije prebivalstva se je na njih začelo več zidati.
Po osamosvojitvi je svoje prispeval še pritisk kapitala, ki je na poplavnih območjih prepoznal potencialna zemljišča za nove stanovanjske soseske in obrtno-industrijske cone, je zapisal Žiberna leta 2019 v zborniku ob tradicionalnem Mišičevem vodarskem dnevu.
Zakon o vodah že od leta 2002 na poplavnih območjih prepoveduje vse posege v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
Leta 2008 je takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše sprejela uredbo, ki natančneje določa, kakšne gradnje so dovoljene. Do nje so kritični mnogi. Med tistimi, ki jo opisujejo kot sporno, je tudi Radovan Tavzes, ki ga je takratna vlada pet mesecev pred sprejetjem uredbe razrešila z mesta direktorja direktorata za vode na ministrstvu za okolje.
Takratni minister za okolje Janez Podobnik trdi, da so uredbo pripravili strokovnjaki in da so ti svoje delo opravili dobro. “Politika se v to ni nič vtikala,” je dejal.
“Večina objektov je na poplavnih območjih stala že pred uredbo,” je še poudaril, “sem bil pa presenečen, ko sem pred kratkim izvedel, da nikoli ni bila spremenjena. Zaradi trendov bi se bilo treba prilagoditi.”
Kaj piše v uredbi?
Uredba seveda ni nad zakonom, ta pa se v delih, ki opredeljujejo gradnjo na poplavnih območjih, vse od leta 2002 ni spremenil. Vendar se nekateri sprašujejo, ali je morda uredba v nasprotju z duhom zakona.
V njej je določeno, da so posegi na poplavnem območju dovoljeni na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v prostor ni bistven.
“Zapis je omogočal različno dojemanje,” je dejal Matjaž Mikoš (na fotografiji spodaj), profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V prilogah uredbe pa je bila dopuščena gradnja številnih vrst objektov na območjih, kjer je en odstotek verjetnosti, da jih bo v določenem letu zalila poplavna voda v globini od pol metra do 1,5 metra, je poudaril.
“Investitorji in kupci se očitno niso zavedali tveganj, ki so jim izpostavljeni v takem primeru, vsega pa ni razjasnilo tudi izdano vodno soglasje,” je dejal. Način izdelave vodnega soglasja bi moral biti predpisan bolj natančno, je dodal.
Dejstvo pa je, da so strokovnjaki že pred letom 2008 opozarjali na slabe predpise. Zakonodaja je torej že dolgo časa občinam omogočala, da so pripravile neustrezne prostorske akte. Ti so, kot povzema Žiberna, pogosto spregledali osnovno funkcijo poplavnih območjih.
“Včasih, ko sicer ni bilo zakonodaje, so bili ljudje bolj odvisni od narave, bolj so živeli z njo, imeli so boljši občutek za omejitve, ki jih je pri posegih v prostor narekovala narava. Ta se je izgubil, poleg tega pa je pomemben še pritisk kapitala,” je dejal.
Bo vlada otežila gradnjo hiš in olajšala gradnjo cest?
“Poplave, suše, plazovi in neurja bodo zaradi podnebnih sprememb vse bolj pogosti in intenzivni,” je dejal Mikoš, “nanje se bomo morali navaditi in bolje prilagoditi kot na novo ‘normalnost’. Gradnja v poplavno nevarnih območjih ne bi smela biti zanimiva in je zakonodaja ne bi smela dovoljevati.”
Po zadnjih poplavah je zato po njegovem skrajni čas, da država omeji posege na poplavna območja in gradnjo usmeri na poplavno varna območja. Hkrati je treba s protipoplavno gradnjo zmanjšati ranljivost obstoječih objektov oziroma ljudem ponuditi možnost nadomestitvene gradnje na varni lokaciji, je dodal.
Mikoš pozdravlja poteze, ki jih napoveduje Rok Fazarinc, vodja sveta za vode, ki ga je po zadnjih poplavah ustanovil Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor.
Z njim se namreč strinja, da bo treba narediti natančno analizo, zakaj in kako so se na posameznih območjih zgodile tako obsežne poplave, in da je treba spremeniti uredbo, ki določa posege na poplavnih območjih.
“Zelo se zavzemam za to, da se zelo zaostri stanovanjska gradnja na poplavnih območjih, sprostijo pa se pogoji za pomembne infrastrukturne objekte, kot so tretja razvojna os, plinovodi ali železnica,” je dejal Fazarinc v oddaji Odmevi na TV Slovenija.
Po sedanji uredbi sta stanovanjska gradnja in gradnja infrastrukturnih objektov precej izenačeni, je obžaloval. “Stanovanjska gradnja je vedno bolj občutljiva kot državni infrastrukturni objekt, ki ga je mogoče inženirsko izvesti tako, da je odporen, varen in nima negativnih vplivov,” je pojasnil.
“Na nekaterih območjih ljudje ne bodo mogli več živeti,” je dejal Pipenbaher za N1. Omenil je Braslovče, kjer je za prebivalce 150 hiš že znano, da se bodo morali preseliti.
Druga možnost je, da bi se hiše namensko projektirale tako, da bi kletne prostore ob poplavah lahko poplavilo, je povedal.
“O tem bo moral nekdo odločati, brez tega ni nič,” je dodal.
“Izkušnje spodbujajo pesimizem”
Žiberna opozarja, da se takoj po dogodkih, ki povzročijo veliko škode, vedno veliko govori o potrebnih spremembah. “Vsaj od obsežnih poplav leta 1990 je po vsaki večji poplavi in suši tako,” je dejal, “spomin pa hitro zbledi v pozabi.” Ob tem opozarja, da se je tudi na prestrmih pobočjih v tem stoletju zgradilo zelo veliko stavb.
“Upam, da nas bo tokratna katastrofa streznila, a izkušnje po mojem mnenju spodbujajo pesimizem. Zelo bom vesel, če se bo tokrat izkazalo, da se motim,” je dodal.
Pipenbaher je sicer za N1 STUDIO ocenil, da je vlada k ukrepom pristopila resno.
“Slovenija nima več možnosti še enkrat ponavljati igre,” je poudaril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje