Po hudih poplavah, ki so v začetku avgusta zajele dobršen del države, so bile med bolj razdejanimi občinami Braslovče. Da bi zagotovili dolgoročno poplavno varnost območja, so se pristojni odločili za na videz radikalen, vendar po besedah župana nujen in edini učinkoviti ukrep. Izseliti nameravajo dve naselji na območju Letuša.
Med območji, ki so jih nedavne obsežne poplave najbolj prizadele, je bila tudi občina Braslovče. Tam je bilo poplavljenih najmanj 271 stanovanjskih objektov, zaradi ujme pa se je moralo preseliti 73 družin. Nekaj jih je občina namestila v občinska stanovanja in stanovanja, ki so jih ponudili občani, večina pa jih je poiskala zavetje pri svojcih ali prijateljih. Preostale družine so začasno rešitev našle v selitvi v zgornje etaže svojih hiš.
Občina Braslovče je skupaj z Direkcijo RS za vode (DRSV) zaradi razdejanja, ki ga je povzročila poplava, takoj pristopila k nujnim sanacijam na porečju reke Savinje. Ob tem pa je začela iskati tudi trajne protipoplavne rešitve, pri čemer so se odločili za na prvi pogled precej radikalen ukrep, ki pa je zaradi protipoplavne varnosti nujna in po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja “edina sprejemljiva rešitev, ki vpliva na varnost celotnega porečja reke Savinje, ne samo na varnost območja občine Braslovče”.
Izseliti nameravajo dve naselji s približno 150 hišami ter na tem območju zgraditi suhe zadrževalnike, ki bodo omogočili nadzorovano razlivanje ob novih velikih vodah, prebivalcem tega območja pa ponuditi nadomestno gradnjo na drugi lokaciji, ki je po besedah župana že identificirana, vendar še ni uradno potrjena.
Po nekaterih neuradnih informacijah bodo novo naselje zgradili na območju naselja Rakovlje, ki je v neposredni bližini središča Braslovč, osnovne šole, načrtovanega novega športnega parka in zdravstvenega centra.
Žohar: Ljudje na tem območju trepetajo ob vsakem močnejšem dežju
“Ni skrivnost, da želimo izseliti dve naselji na levem in desnem bregu Savinje na območju gmajn v kraju Letuš. Želimo rešitev, da naredimo vse, da se kaj takega, čemur smo bili priča ob zadnjih poplavah, ne zgodi nikoli več. In le kompetencam ter usposobljenosti vseh občinskih enot zaščite in reševanja ter gasilcev se lahko zahvalimo, da posledice niso bile še hujše in da ni bilo smrtnih žrtev, za kar sem vsem neizmerno hvaležen,” je povedal za N1.
O podrobnostih izvedbe ukrepov pa je poudaril, da je za zdaj še absolutno prezgodaj govoriti, saj še potekajo intenzivna usklajevanja optimalnih dolgoročnih rešitev za ljudi na ravni stroke in vlade.
“Ljudje na tem območju imajo dovolj poplav, ki so jim pogosto izpostavljeni, trepetajo že ob vsakem močnejšem deževju,” je opisal župan Žohar. Naredil bo vse, da ukrep v dobro ljudi čim prej izvedejo.
Prebivalci želijo čim prej odgovore
Tudi prebivalci tega območja, ki so z namenom pridobivanja vseh odgovorov občine ustanovili civilno iniciativo, se zavedajo nujnosti ukrepanja za zagotavljanje poplavne varnosti.
Kot je za N1 dejal prebivalec Aleš, ki ima družinsko hišo na tem območju, je predlogu občine naklonjen. “Želimo pa čim prej dobiti dokončne odgovore, da ne bomo vlagali v obnovo hiš, iz katerih se bomo morali potem izseliti,” je dejal.
Po njegovih besedah je družino informacija o izseljevanju najprej šokirala, vendar je po sestanku krajanov z županom in pojasnilih ukrep sprejela z razumevanjem. “Ne bomo imeli več, kar imamo sedaj, tega miru in okolja, ampak človek se vsega navadi,” je povedal, vendar dodal, da so razmere glede poplavne ogroženosti na tem območju v zadnjih letih čedalje hujše.
Da naj prebivalci tega območja ne vlagajo preveč sredstev v obnovo, naj bi ob obisku po poplavah nekaterim prisotnim prebivalcem svetoval tudi premier Robert Golob, kar nakazuje na to, da se s takšnim ukrepom strinja tudi vlada.
Andreja Cilenšek, ki ima hišo na tem območju, pa je za N1 povedala, da se bo težko sprijaznila z izselitvijo, ampak da županu zaupa in verjame, da projekta ne bo ocenil “subjektivno” in bodo pri oceni nujnosti takšnega ukrepa prevladala strokovna mnenja. “Če je treba, se bom takšni odločitvi prepustila. Seveda ne z lahkim srcem, saj bo res izjemno težko zapustiti ta lepi kotiček. Ampak če bodo strokovne analize pokazale, da območje res ni več varno, bomo šli v življenju s to odločitvijo naprej.”
Nekaj prebivalcev naj bi bilo bolj kot izselitvi naklonjenih sanaciji porečja Savinje, vendar takšen ukrep naj ne bi užival podpore pristojnih. Ob tem je Žohar povedal, da so v občini določene ukrepe na poplavni varnosti izvajali že prej, nekateri tudi še potekajo. “Ampak kot se je izkazalo, tudi če bi ti bili že dokončani, ob tokratni poplavi ne bi pomagali. Pokazalo se je, da moramo pristopiti celovito,” je prepričan. “Dejstvo je, da smo v Sloveniji urbanizirali območja, kjer so se že v zgodovini izlivali vodotoki. Vodotoki in narava potrebujejo svoj prostor. In zdaj moramo popraviti to napako,” je dodal.
Kot možnost za tiste, ki se s selitvijo na novo lokacijo ne bi strinjali, se neuradno omenja tudi izplačilo odškodnine.
Preselitev prebivalcev v roku leta in pol
Občina po besedah župana v naslednjih dveh tednih pričakuje nekatere ključne odgovore pristojnih institucij in vlade, v naslednjih dveh mesecih pa bi lahko bilo že vse dorečeno in pripravljeno na začetek izvedbe ukrepa.
"Načrtujemo, da bi lahko ogrožene prebivalce v celoti preselili v naslednjem letu in pol," je povedal in poudaril, da bodo ljudje dobili hiše na ključ in se bodo lahko vanje takoj preselili.
Cilj je, da bodo novi objekti sorazmerni objektom, ki si jih posamezniki lastijo sedaj, "pri čemer je naš osnovni cilj, da prebivalci pridobijo in ne izgubijo", je zaključil Žohar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje